Forum za Goriško | p.p. 321 | 5000 Nova Gorica

info@forumzagorisko.si

prijava za člane | postani član foruma

 
 
   
 
 
Nova Gorica in Azerbajdžan

Goriška je še posebej povezana z Azerbajdžanom, saj je v Šempasu muzej Mihajla, največjega nacionalnega junaka Azerbajdžana, ki je deloval med drugo svetovno vojno v sestavi 9. Korpusa oz. njenega Ruskega bataljona. Mihajlo, s pravim imenom Mehdi Huseynzad, je pokopan v Čepovanu. Muzej v Šempasu je junija 2011 odprl sam predsednik Azerbajdžana dr. Ilham Alijev. Ob januarskem obisku predsednika vlade Janeza Janše v Bakuju je bila podpisana tudi pogodba o pobratenju med Novo Gorico in mestom Oguz, razvija se tudi sodelovanje med ljubljansko univerzo in univerzo v Bakuju. Goriška in Slovenija bi morale dobre meddržavne odnose veliko bolj izkoristiti za gospodarsko in kulturno izobraževalno sodelovanje. V Novi Gorici je na pobudo Ivana Bašina nastalo društvo Slovensko-Azerbajdžanskega prijateljstva, ki že igra pomembno vlogo približevanja med Slovenijo in Azerbajdžanom. Na sliki veleposlanik Azerbajdžana za Avstrijo in Slovenijo na Dunaju g.Galib Israfilov

 

Azerbajdžan vlaga milijarde dolarjev v razvoj

Delo, 09.02.2013

Pogovor z veleposlanikom Galibom Israfilovim Marca bodo izstrelili svoj prvi satelit – Zanima jih prenos tehnologij in turizem

Ljubljana – Azerbajdžan z devetimi milijoni prebivalcev se po rasti gospodarstva in velikih razvojnih projektih uvršča med najuspešnejše države nekdanje Sovjetske zveze. Po osamosvojitvi leta 1991 je Azerbajdžan svoj gospodarski uspeh zgradil na prodaji nafte in plina. Ta panoga ustvari približno polovico BDP, ki v celoti znaša 98 milijard dolarjev. Država si prizadeva okrepiti sodelovanje z evropskimi državami, med njimi tudi s Slovenijo.

Nedavni obisk predsednika slovenske vlade, gospodarskega ministra in podjetnikov v Bakuju, prestolnici Azerbajdžana, je premik v smeri konkretnih poslov. Ti za zdaj niso veliki, se pa odpirajo možnosti pri različnih projektih, pove Galib Israfilov, azerbajdžanski veleposlanik, ki pokriva Slovenijo in Avstrijo. Čeprav je sedež veleposlaništva na Dunaju, je veleposlanik Israfilov pogosto v Sloveniji, od lanske otvoritve pisarne veleposlaništva v Ljubljani in po obisku slovenske delegacije v Bakuju je tu še pogosteje. Med drugim tudi zaradi priprav sporazumov, kot sta o izogibanju dvojne obdavčitve in o zaščiti investicij.

 

Kako uspešna država je Azerbajdžan?

Z razvojnega vidika je uspešna država, koristi pa imajo tudi sosednje države. V Azerbajdžanu razvijamo veliko različnih projektov, ki so priložnost za sodelovanje. Glavna dejavnost našega gospodarstva je črpanje in prodaja nafte in plina. Razen te panoge imamo še druge, ki rastejo, med njimi najbolj informacijsko-komunikacijskih tehnologije. Prihodnji mesec bomo izstrelili naš prvi satelit, podjetjem bomo ponudili v najem prostor na njem. Satelit je projekt ministrstva za komunikacije in informacijske tehnologije in je vreden približno 300 milijonov dolarjev.

 

Je satelit edini večji projekt države?

Sploh ne, imamo še bistveno večje projekte. Smo tik pred začetkom položitve optičnega kabla prek Kaspijskega morja do Azije. Za povezavo kontinentov potrebujemo politično podporo sosednjih držav, je pa projekt že zdaj pritegnil zanimanje mednarodnih finančnih institucij. Ogromen državni projekt je tudi železniška proga, ki se začne v Bakuju in vodi do Tbilisija v sosednji Gruziji in od tam v mesto Kars na severovzhodu Turčije. Turčija pa gradi progo od Karsa pod Bosporjem do Istanbula na evropsko stran. Progo po Azerbajdžanu financira naša vlada, priskrbeli pa smo tudi 500 milijonov dolarjev posojila za Gruzijo, da bo financirala svoj del proge. Železniška proga do Karsa bo narejena konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Tudi na drugi strani Kaspijskega morja, v sosednjem Kazahstanu, poteka podoben projekt, njihov del proge bo vodil do Kitajske. Načrtujemo, da bi obe progi povezali tako, da bi vlak na kazahstanski strani naložili na ladje in ga tako prepeljali prek Kaspijskega morja do Bakuja.

 

Ti projekti zvenijo kot znanstvena fantastika. So izvedljivi?

Seveda so izvedljivi, čeprav spominjajo na znanstveno fantastiko. Bistveno pa je, da je zanje veliko zanimanje, ker prinašajo koristi. Nova železniška povezava skrajša potovalni čas od Kitajske za dva do tri dni. Hkrati ti projekti prebujajo druge, na primer v turizmu in drugih storitvah.

 

Kolikšno rast gospodarstva pričakujete letos?

Približno 8-odstotno. Prizadevamo si za razpršitev rasti po sektorjih. Lani smo imeli za 23 milijard dolarjev neposrednih investicij, od tega devet milijard dolarjev tujih. Številke nakazujejo, kako privlačen je Azerbajdžan za tuje vlagatelje. Najbolj jih zanimajo naložbe v storitve in naftno industrijo, razen tega pa še v gradbeništvo, infrastrukturo, turizem in kmetijstvo. Singapursko podjetje je že začelo graditi ladjedelnico za ladje, ki bodo prevažale vlake, Korejci (Južna Koreja) pa gradijo tunele in mostove na novi železniški progi.

 

Ni pri tako velikih projektih nobenih zatikanj?

Treba je priznati, da ni prav vse idealno. Imamo probleme v regiji, ki vplivajo na tveganja v poslih. Nevarnosti prihajajo od tistih sil, ki ne odobravajo razvoja Azerbajdžana.

 

Katere države predstavljajo grožnjo? Nekatere sosednje?

No, saj ni vse samo v geografiji. Določene sile bi rade videle širitev radikalizma in nasilja. Govorim o terorističnih skupinah, trgovcih z drogami. Geografsko smo namreč blizu nestabilnim območjem v Afganistanu, Iraku in drugim. Tu je še tudi naš konflikt z Armenijo. Neskladje v regiji med rastočimi državami in ostalimi povzroča nestabilnost. To je tudi eden od razlogov, da so naša prioriteta odnosi z evropskimi državami. Pri njih smo našli dobre in zanesljive partnerje.

 

In Slovenija?

Slovenija je za Azerbajdžan ena najbolj obetavnih evropskih držav za sodelovanje. Državi imata veliko skupnega, med drugim tudi narodnega junaka Azerbajdžana Mehdija Huseynzada, pri vas znanega kot Mihajla. Med drugo svetovno vojno se je boril za Slovenijo na območju Nove Gorice. V Šempasu ima tudi spominsko ploščo. Med obiskom slovenske delegacije v Bakuju sta Nova Gorica in Oguz podpisali sporazum o sodelovanju. Ta je lahko podlaga za razvoj turizma. Sicer pa že zdaj veliko turistov iz Azerbajdžana obiskuje vaše zdravilišče Rogaška.

 

Kako sodelujeta univerzi v Bakuju in Ljubljani?

Gre za izmenjavo profesorjev in študentov. Mi smo zainteresirani za izobraževanje v turizmu. Z avstrijsko univerzo v Kremsu ima naš inštitut za turizem sklenjen sporazum, ki je podlaga za medsebojno priznavanje diplom. Temu zgledu bi lahko sledili tudi univerzi v Bakuju in Ljubljani. V Ljubljani želimo zgraditi center odličnosti za prenos tehnologij. Posle v Azerbajdžanu že imajo nekatera slovenska podjetja, kot so Iskratel, Krka, Gorenje in Duol. Nekatera slovenska podjetja se zanimajo za sodelovanje pri nadgradnji infrastrukture v smučarskih središčih v Azerbajdžanu. Tam bodo potrebovali strokovnjake za vodenje. Priložnosti za sodelovanje s Slovenijo se odpirajo tudi na področju vinarstva in ne nazadnje tudi pri pripravah na prve evropske olimpijske igre, ki jih bo leta 2015 gostil Azerbajdžan.

 

 

Lidija Pavlovčič

 

Forum za Goriško

Društvo Forum za Goriško združuje člane in simpatizerje, ki si prizadevajo za vsestranski preporod in razvoj goriške regije, čezmejno povezovanje vseh Slovencev ter razvoj somestja Gorice-Nove Gorice za osrednje gospodarsko, kulturno, socialno in izobraževalno središče Primorske.

Vabimo vas, da postanete ČLAN Foruma za Goriško !

 
Sledi nam na

  
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

Naroči se na e-novice

ime in priimek*
e-pošta*
 
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
 

 

 
   
 
 




Sporočilo
  • Naša spletna stran uporablja piškotke. Vam omogočajo boljše delovanje strani, nam pa stalno izboljšavo vsebin.
    Ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani?