Odmevi glede naših prizadevanj, da bi v N.Gorici –Gorici nastala nova slovenska banka, ki bi združevala znanje slovenskih bančnikov v Italiji in tistih na Goriškem . Le taka finančna ustanova lahko učinkovito podpre prodor slovenskih podjetij in tistih z Balkana v Italijo in obratno. Banke s sedeži v LJ in MB nimajo tega znanja in sposobnosti komuniciranja v tem obmejnem prostoru. Goriška finančna družba KB1906 je pripravljena, da odigra to povezovalno vlogo; sedaj moramo še slovenska podjetja navdušiti za to izjemno priložnost.

 
Primorske novice-28-11-2007 stran 3 

Udeleženci okrogle mize (od leve): Radovan Grapulin, Janez Šušteršič, Borut Rončevič, Boris Nemec in Boris Peric

NOVA GORICA   Goriški razumniki o privatizaciji NKBM in razvoju v obmejni regiji
 

Banka ob odprti meji

Dobro uro po včerajšnjem zaključku vpisovanja interesa za nakup delnic NKBM so goriški razumniki za okroglo mizo v knjižnici Franceta Bevka ob rob privatizacije NKBM izrekli nekaj zanimivih misli. Predlagali so ustanovitev regijske razvojne banke ob odprti meji.

Ob rob privatizaciji NKBM je Borut Rončević, dekan Fakultete za uporabne študije (FUDŠ) v Novi Gorici, sinoči pripravil že peti družboslovni večer na aktualno temo: Regijska banka za razvoj regije? Že uvodoma je postavil dokaj provokativno vprašanje o smiselnosti in pravičnosti sprejetega modela privatizacije, ki ga je v prvi fazi začela vlada že izvajati.

Za Janeza Šušteršiča, profesorja FUDŠ, je model manj pomemben, kot privatizacija sama. “Dobro je, ker pri privatizaciji sodelujejo ljudje in čez čas bodo delnice, ki so jih kupili že na borzi. Naslednji korak bo iskanje strateškega lastnika banke,” je povedal in dodal, da je po 15 letih delovanja NKBM v fazi njene privatizacije težko biti pravičen. Mnogim komitentom so bili krediti odpisani, marsikaj čudnega se je dogajalo. Za župana novogoriške občine Mirka Brulca bi bila privatizacija banke najbolj pravična, če bi država namenila severnoprimorskim občinam 25-odstotni delež in eno delnico. Takratna oblast je leta 1995 zdravo Komercialno banko Nova Gorica kar pripojila k z davkoplačevalskim denarjem sanirani mariborski banki. Kot se je slikovito izrazil Tomaž Beltram, je goriška banka izgubila samostojnost in tako daleč je prišlo, da so morali v novogoriški podružnici prositi vodstvo NKBM v Mariboru celo za nakup toaletnega papirja.

“Ministrstvo za finance nas ignorira, o naši zahtevi po delnicah nočejo slišati. O tem se bom pogovoril tudi z županom Maribora, kjer tudi zahtevajo četrtino banke,” je poudaril Brulc, ki se je zavzel za ustanovitev regijske banke. “Komitenti, ki niso zadovoljni z NKBM, in teh je veliko, bodo odšli v novo banko,” je pribil. Za svetnika novogoriške občine Mirana Muelnerja je Brulčev predlog klic v sili. “Privatizacija NKBM je čista špekulacija in še ni jasno, kako se bo razvijala,” je menil.

Boris Peric, direktor finančne družbe KB 1909, je goriškim razumnikom ponudil v razmislek združevanje slovenskih hranilnic v Italiji s hranilnicami na Primorskem ter ustanovitev finančne investicijske družbe z javnim in zasebnim kapitalom, ki bi z ugodnimi posojili pomagala gospodarstvu pri pomembnih razvojnih naložbah.

Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško, je prepričan, da bi z razvojno finančno ustanovo uspešno podpirali gospodarstvo na obeh straneh meje. “Goriška je brez pravih razvojnih stebrov ranljiva, je kot mehki trebuh Slovenije. “V svet odprti prostor dveh Goric bi hitreje razvijal z lastno razvojno in finančno banko,” je dejal Nemec. Razvojna banka s sedežem v Novi Gorici bi slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa goriškemu, nudila vso podporo pri prodoru na italijanski trg in trge drugih evropskih držav. “Brez razvojnega potenciala in inovativnega kapitala regija nima perspektive. Mala podjetja v Primorskem tehnološkem parku zdaj najbolj potrebujejo razvojni denar”, je menil Radovan Grapulin, podpredsednik Območne zbornice (GZS) za severno Primorsko.

BOGDAN BOŽIČ