Dokaz kako novinarji že podzavestno delijo Primorce na prave in ne prave, čeprav so ti zadnji najbolj zavedni Slovenci. Zakaj jih ne bi imenovali zahodne Primorce ali tržaške Primorce in goriške Primorce iz Italije.
 
Tor 04.12.2007

Postojna – Na proslavi v spomin na največji praznik nekdanje Jugoslavije so se zbrale delegacije iz vseh republik nekdanje skupne države. V avnojski dvorani se je vsega skupaj zbralo 600 ljudi, od tega približno sto Slovencev, večina iz Primorske in zamejstva. »Bili smo zelo prisrčno sprejeti, pričakali so nas z godbo na pihala in zvoki Avsenikove polke,« nam je vidno zadovoljen nad obiskom pripovedoval Edvard Rebula, ki je, kot smo že poročali, skupaj s Frankom Pleškom, Stojanom Kuretom in Darkom Zadnikom, za obisk na proslavi pridobil tudi podporo predsednika slovenske borčevske organizacije Janeza Stanovnika. Med udeleženci so bili člani borčevske organizacije tudi najbolje zastopani, med njimi so bili celo udeleženci NOB. Poleg Slovencev so se proslave udeležile še delegacije iz ostalih nekdanjih republik, medtem ko so bili iz Bosne in Hercegovine navzoči sicer številni, a nepovezani predstavniki različnih organizacij in združenj. Dveurni kulturni program so soustvarile vse nekdanje republike skupne države; Slovenijo, ki je na prireditev prišla kot največja tuja delegacija, je zastopal pevski zbor Studenec iz Pivke, poskrbeli pa so tudi za dobro pogostitev (s pomočjo podjetij). Sicer pa je pobuda za spominsko srečanje v dvorani, kjer je bilo pred 64. leti drugo zasedanje Avnoja, zrasla prav v Sloveniji, kjer pod okriljem krovne borčevske organizacije deluje tudi odbor za negovanje tradicij Avnoja, ki si prizadeva tudi za obnovitev muzeja v Jajcu. Nadejajo se tudi, da bi drugo leto, ko bo minilo okroglih 65. let od avnojskega zasedanja, proslava še veličastnejša.

K. Š.