Forum za Goriško | p.p. 321 | 5000 Nova Gorica

info@forumzagorisko.si

prijava za člane | postani član foruma

 
 
   
 
 
Mednarodno pomorsko pravo in sukcesija jugoslovanskega Jadrana

 
Predlagamo, da Slovenija posreduje OZN predlog za ustrezno spremembo Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Obstoječa določila te Konvencij so krivična do mnogih držav in s tem sprožajo sovražnosti med njimi....


 
Forum za Goriško                                    Nova Gorica, 13.11. 2007
Združenje za preporod Goriške
Trg E. Kardelja 3
5001  Nova Gorica

 

Zadeva: Mednarodno pomorsko pravo in sukcesija jugoslovanskega Jadrana

Spoštovani predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tuerk;

1. UVOD

PredlagamO, da Slovenija posreduje OZN predlog za ustrezno spremembo Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Obstoječa določila te  Konvencij so krivična do mnogih držav in s tem sprožajo sovražnosti med njimi. To ni slučaj samo v Jadranu, ampak tudi v drugih primerih zaprtih zalivov, zlasti ob procesu nastajanju  novih  držav.  Zato predlagamo, da bi se Konvencija dopolnila s sledečim UNIVERZALNIM DOLOČILOM : »VSAKA OBMORSKA DRŽAVA, NE GLEDE NA VELIKOST NJENE OBALE IMA PRAVICO, DA SE NJENO  TERITORIALNO MORJE KONČA V MEDNARODNIH VODAH«

To določilo bi morala Slovenija predložiti OZN v imenu NEODTUJLIVE PRVICE držav, ki mejijo na morje, do neposrednega dostopa  v mednarodne  vode. Vse to v imenu  pravičnosti in zagotavljanja večje stopnje miru po svetu. Slovenija bi si morala prizadevati pridobiti podporo ostalih zainteresiranih držav po svetu in skupaj stalno izpostavljati to vprašanje v mednarodnih pogovorih ne glede koliko let bo za to potrebno. Še posebej bi morali to izpostaviti v Bruslju ter zahtevati podporo EU za nove pravičnejšo mednarodno ureditev pomorskega prava. V primeru Jadrana pa gre še za poseben primer skupnega jugoslovanskega  morja, zato bi bila  delitev po obstoječem pomorskem pravu  krivična. Nadalje predlog v ničemer ne prizadene Italije oz njene dosedanje morske meje, ki ostaja taka kot je bila z Jugoslavijo. Morska meja med Slovenijo in Hrvaška ni bila nikoli določena. Za  mednarodno arbitražo naj bi  bila izbrana posebna   ustanova  OZN, ki bi bila zadolžena, da predloži najvišjemu organu OZN  nova, boljša, določila  mednarodnega pomorskega  kodeksa oz. popravke v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Arbitraža med Slovenijo in Hrvaško in ostalimi državami bivše Jugoslavije pa bi služila za precedenčen primer.

Vsekakor pa bi Slovenija morala pri tem biti vztrajna in dosledna, če je potrebno bi upravičeno pogojevala sprejem Hrvaška v članstvo EU. Če je EU dopuščala Italiji pogojevanje vstopa Slovenije  zaradi  premoženjskih  zadev ( Španski kompromis ) bi morala stališče Slovenije  sprejeti z naklonjenostjo, saj gre za uveljavitev novih mednarodnih standardov za pravičnejšo svetovno ureditev .

Tožarjenje  Hrvaške, da se ne obnaša evropsko ob tem problemu je  neproduktivno. Hrvaška  se že sedaj vede evropsko, tako kot  nekatere velike članice EU, ki marsikdaj ne  spoštujejo dogovorov. Mislim, da  naštevanje  primerov izigravanja obveznosti iz pogodb s strani Italije, Francije, Nemčije, Grčije….    ni potrebno, saj jih javnost dobro pozna. Če hoče  Slovenijo biti uspešna, naj bo  inovativna in načelna  v predlogih in pragmatična v  delovanju.

 
2. OPIS PROBLEMA

Po veljavnem mednarodnem pomorskem pravu se  določi meja teritorialnega morja  države   v oddaljenost 12 milj od kopnega   navznoter vzdolž celotne obale. V velikih  zalivih morska meja med dvema  zalivskima državama poteka   po sredini obeh  teritorialnih morskih  črt tako, da se začne  na kopenski meji med dvema državama. V ozkih zalivih (manj kot 24 milj med nasprotnima obalama dveh držav), je za obe državi  teritorialni morski pas ustrezno ožji od 12 milj, saj meja poteka po sredinski črti zaliva. 

Do problemov prihaja v ozkih zalivih, če je na eni od polovic zaliva več držav. Zaliv se razdeli na dve mejni polovici tako, da se meja začne  na kopenski meji dveh držav najgloblje v zalivu. Zaradi takih določil  in konfiguracije obale se lahko zgodi, da  država z malo obale nima  teritorialnega morja, ki bi se stikalo z mednarodnimi vodami. Država, ki nima izhoda v mednarodne vode iz lastnih teritorialnih voda  je prikrajšana  v svojih pomorskih  pravicah glede na ostale.(Glej prilogo 1 - primer Tržaškega in Piranskega zaliva) Zato je nujno potrebno tako mednarodno pomorsko pravo ustrezno spremeniti ter zagotoviti vsem  zalivskim državam izhod v mednarodne vode.
 

REŠITEV Z  UPORABO UNIVERZALNEGA  DOLOČILA: 

V zaprtih zalivih se  najprej potegne sredinska črta od kopenske meje med dvema državama, ki je najglobje v zalivu in vse do mednarodnih voda izven  zaprtega zaliva. Vsaka od  obeh polovic tako razdeljenega morja pripada  vsem državam na pripadajoči strani zaliva.

Vsaki obmorski državi  načeloma pripada obalni  pas  teritorialnega morja 12 milj od kopnega navznoter oz. delitev zalivov po sredinski črti.   Če posamezni državi zaradi teh določil ni mogoče zagotoviti izhoda v mednarodne vode iz njenih teritorialnih vod  se  njena neodtujljiva pravica zagotovi z ustreznim solidarnim zmanjšanjem teritorialnega  morja sosednje države na posamezni strani polovice zaliva 

To se izvede tako, da se morska  mejna črta  med dvema prizadetima državama, ki poteka od mejne točke  na kopnem po sredini njunega  »zalivčka«  do presečišča s sredinsko črto večjega zaliva, razdeli na dva enaka dela ter tako dobi novo mejno morsko točo (M) med prizadetima državama (Glej prilogo 2-primer tržaškega in Piranskega zaliva). Iz točke M se pas med sredinsko črto Zaliva  in obalo razdeli po polovici, vse dokler  obe prizadeti  državi ne dosežeta širine 12 milj lastnega  teritorialnega pasu in tako stik z mednarodnim morjem. Pas ob obali ostaja teritorialno morje obalne države,drugi notranji pas, ki meji s sredinsko črto  zaliva pa pripada državi, ki se ji zagotavlja neodtujljiva  pravica do izhoda v mednarodne vode.

Tudi ko gre za primer, da ima več   sosednjih držav na isti strani zaliva problem izhoda v mednarodne vode, je rešitev popolnoma  enaka. Morje  med sredinsko črto zaliva in  kopnim se razdeli na več enakih pasov, obalni pas pripada kot teritorialno morje  obalni državi, ostali notranji pasovi pa pripadajo zaporedoma ustreznim državam, ki se jim zagotavlja stik njihovih teritorialnih morskih pasov z mednarodnim morjem. Proces teče vse do točke ko vse države dosežejo mednarodne vode z teritorialnim pasom 12 milj, če je to možno. V primeru, da to ni možno (morske ožine), pač vsem državam pripada sorazmerno ožji teritorialni pas morja.


3. POSLEDICE NA PRIMERU  DELITVE JUGOSLOVANSKEGA JADRANA Z UVELJAVBITVIJO  »UNIVERZALNEGA  DOLOČILA«

Kakšne posledice bi zgornja rešitev prinesla ob razmejitvi jugoslovanskega dela Jadrana med Slovenijo, Hrvaško in Italijo ter ostalimi državami bivše Jugoslavije?

Jadransko morje je bilo razmejeno med Italijo in Jugoslavijo po veljavni  sredinski razmejitveni črti za zalive, ki poteka v mednarodnih vodah in predstavlja morsko mejo med Jugoslavijo Italijo, razmejitev na morju  izhaja iz razmejitve na kopnem med sosedoma (polotok Ankaran-Milje)

Po predlaganem »UNIVERZALNEGA  DOLOČILA« sta kopenski sosedi tudi edini sosedi v teritorialnih vodah. Torej, če je Slovenija soseda z Italijo in se ta meja nadaljuje s kopnega ( Ankaran-Milje) v morje, ostaja Slovenija tudi edina soseda na morju v teritorialnem pasu. To je ena od razumnih  posledic uveljavitve »UNIVERZALNEGA  DOLOČILA«. Nadalje predlog v ničemer ne prizadene Italije oz njene dosedanje morske meje, ki ostaja taka kot je bila z Jugoslavijo. Razmejitev po sredi Piranskega  zaliva med dvema državama iz izhodiščem na kopenski točki (Dragonja)  po  veljavnih mednarodnih  pomorskih določilih  ne bi več  vodilo do sporov. Piranski zaliv bi bil sicer razdeljen na pol, a le do mejne točke M, potem pa  bi se morska meja med Slovenijo in Hrvaško tako oblikovala, da bi Slovenija  pridobila del teritorialnega morja, ki bi sicer sodilo, po dosedanjem pomorskem pravu hrvaškemu teritorialnemu morju.

Ta predlog  rešuje tudi primer BiH, saj bi ji od kopenske obale pripadal   ozek pas teritorialnega morja do izhoda v mednarodne vode. Hrvaška je na kopnem odrezana od svojega južnega dela Dalmacije in bi bila tako tudi na morju, kar je povsem logično. Morska povezava  Hrvaške med severnim in južnim delom Dalmacije bi potekala  preko teritorialnih voda BiH, tako kot sedaj po kopnem.

Pomembno  je, da bi po uveljavitvi »UNIVERZALNEGA  DOLOČILA«, imela  vsaka država od kopnega preko lastnih teritorialnih voda dostop do mednarodnih voda. Vsaka država bi na morju tudi mejila samo s tisto državo s katero meji tudi na kopnem in ta morska meja izhaja iz  njune  kopenske meje.

Po tem predlogu razmejitev na morju med Hrvaško in Črno Goro  ni problematična.

 
4. PREDLOG  SPOLŠNEGA DOLOČILA

V primeru  razširitve  ekonomskih  interesov neke države  na  mednarodne vode z pasom 200 milj od lastnega teritorialnega morja v skladu z mednarodnim pomorskim pravom prihaja ravno tako do sovražnosti med državami. Na novo bi bilo potrebno določiti, da  lahko neka  država  to napravi enostransko le v tistem delu  mednarodnega morja, kjer je najkrajša razdalja do teritorialnega morja druge  države najmanj 400 milj ( odprti oceani).

V  zaprtih zalivih pa je razširitev ekonomskih interesov v  mednarodne vode do sredinske mejne črte podvržena naslednjemu SPLOŠNEMU  DOLOČILU:

V ZAPRTIH ZALIVIH JE VSE MORJE, KI NE PRIPADA KOT TERITORIALNO MORJE PO ZGORNJEM »UNIVERZALNEM NAČELU« POSAMEZNIM DRŽAVAM, MEDNARODNO MORJE IN  JE SKUPNA LAST  VSEH DRŽAV, KI IMAJO KAKRŠENKOLI KOŠČEK OBALE TEGA ZALIVA.

RAZDELITEV SKUPNEGA MEDNARODNEGA  MORJA MED DRŽAVAMI V ZAPRTEM  ZALIVU, ZARADI EKONOMSKO-EKOLOŠKIH INTERESOV, SE LAHKO  IZVEDE PO DOGOVORU MED VSEMI DRŽAVAMI TAKO, DA NOTRANJIM DRŽAVAM ZALIVA PRIPADAJO NOTRANJI PASOVI ZALIVSKEGA  MORJA IN IMAJO  TAKO VSE DRŽAVE STIK S PREOSTANKOM  MEDNARODNEGA MORJA IZVEN TEGA  ZALIVA.

S TEM »SPOLŠNIM  DOLOČILOM« se vsem državam zaliva omogoči stik njihovega teritorialnega morja z mednarodnim morjem, tudi če pride do razdelitve mednarodnih voda v zalivu iz kakršnih koli interesov.


POSLEDICE » SPOLŠNEGA   DOLOČILA«  NA PRIMERU  DELITVE     JUGOSLOVANSKEGA JADRANA

Obstoječa morska meja med Italijo in Jugoslavijo po sredini Jadrana je v skladu z mednarodnim pomorskim pravom in  se vzame kot izhodiščno dejstvo mednarodno priznane meje. Jugoslovanski del mednarodnih voda Jadrana bi  po uveljavitvi »SPOLŠNEGA  DOLOČILA« postalo  skupno mednarodno morje držav nastalih iz bivše Jugoslavije, ki poseduje obalo Jadrana. V primeru soglasne razdelitve tega mednarodnega morja zaradi uveljavljanja koristi posamezne države, bi se le-to razdelilo na enako široke morske pasove med vse naslednice Jugoslavije, ki imajo vsaj košček kopenske obale Jadrana. Tako bi Sloveniji pripadal polovični pas morja med sredinsko črto zaliva (morska meja Italija- Jugoslavija) in teritorialnimi vodami Hrvaška vse do točke , ko bi se ta pas razdelil na tretinske  deleže med Slovenijo, Hrvaška in BiH. Ker ima Hrvaška posebno lego in je iz dveh delov kopnega bi nato sledili od sredinske meje z Italijo morski pasovi Slovenije, Hrvaške, BiH, drugi pas Hrvaške in na koncu pas SČG in to vse do mednarodnih voda.

V primeru, če bi želeli  Albanija in Italija ter Grčija in Italija  razširiti svoj ekonomski interes na odprto morje, bi to lahko storili le tako, da bi zgoraj naštetim državam pripadali notranji morski pasovi vse do preostalega področja mednarodnih voda.

V skladu  »SPLOŠNIM  DOLOČILOM« bi se morska ožina med Albanijo in Italijo, ki nastane po odmeri teritorialnega pasu 12 milj Italiji oz. Albaniji,razdelilo od sredinske morske črte med države na isti strani zaliv ( v tem primeru  med Slovenijo ,Hrvaško, BiH, ponovno Hrvaško, Črno Goro in Albanijo) na enako široke pasove za vse notranje države zaliva vse do mednarodnih voda v Mediteranu.

Vzemimo še hipotetičen primer, da bi se Italija razdelila na dve državi in sicer Severno in Južno Italijo, vsaka z svojo morsko obalo. V tem primeru bi se delilo med njima po zgornjih določbah samo sedanja polovica italijanskega morja od sredinske črte proti italijanski obali in ne bi v ničemer prizadela držav , ki so na drugi strani Jadranskega zaliva.

 

Forum za Goriško
mag. Boris Nemec, predsednik

Prilogi:

 

 

Forum za Goriško

Društvo Forum za Goriško združuje člane in simpatizerje, ki si prizadevajo za vsestranski preporod in razvoj goriške regije, čezmejno povezovanje vseh Slovencev ter razvoj somestja Gorice-Nove Gorice za osrednje gospodarsko, kulturno, socialno in izobraževalno središče Primorske.

Vabimo vas, da postanete ČLAN Foruma za Goriško !

 
Sledi nam na

  
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

Naroči se na e-novice

ime in priimek*
e-pošta*
 
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
 

 

 
   
 
 




Sporočilo
  • Naša spletna stran uporablja piškotke. Vam omogočajo boljše delovanje strani, nam pa stalno izboljšavo vsebin.
    Ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani?