Forum za Goriško | p.p. 321 | 5000 Nova Gorica

info@forumzagorisko.si

prijava za člane | postani član foruma

 
 
   
 
 
Od RS zahtevamo našo pokrajino GORIŠKO

Forum za Goriško Nova Gorica 24. maj 2016
Združenje za preporod Goriške
Kardeljev trg 3, PP 321
5000 Nova Gorica

USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, Beethovnova 10

Podpisani Boris Nemec vlagam v imenu članov civilno družbene organizacije Forum za Goriško na podlagi 45. člena Ustave Republike Slovenije na naslovno sodišče
POBUDO SPLOŠNEGA POMENA
zaradi protiustavnega in nezakonitega stanja, ki se že 25 let vzdržuje na področju lokalne samouprave v Sloveniji, ker zakonodajalec, to je Državni zbor še ni sprejel, po našem mnenju nujno potrebnega zakona o ustanovitvi pokrajin, kot to konkretno določa Ustava Slovenije v 143. členu.
Izhajamo iz dejstva, da je poteklo že četrt stoletja od sprejetja Ustave Republike Slovenije, ki v 9. Členu v splošnih določbah pravi: »V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava«. Dejstvo je torej, da v tem času v Sloveniji ni uspelo vzpostaviti celovitega sistema lokalne samouprave. Manjkajo pokrajine, to je druga stopnja lokalne samouprave. Šele z ustanovitvijo pokrajin bo 9. člen Ustave uresničen.
Podpisani dajem Ustavnemu sodišču na osnovi navedenega pobudo, da ob smiselni uporabi 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču, oceni sedanje stanje na področju lokalne samouprave, zaradi odsotnosti Zakona o pokrajinah kot protiustavno in nezakonito. Zakon, ki bi po Ustavi moral biti izdan, doslej še ni bil izdan. Obenem predlagam Ustavnemu sodišču, da z ugotovitveno odločbo seznani s svojo oceno zakonodajalca in ga pozove, da protiustavno in nezakonito stanje čim prej odpravi.


Obrazložitev:
Razlogi za pobudo, ki smo jih doslej navedli ne potrebujejo posebne obrazložitve. Zato želimo v nadaljevanju v podporo naše pobude predvsem opozoriti na nekatere večje posledice, ki jih je doslej prineslo neprestano odlaganje sprejema pokrajinske zakonodaje in kakšne posledice lahko pričakujemo od nadaljnjega odlaganja.
Zaradi nespoštovanja ustavnih določb o ustanovitvi pokrajin je doslej že nastala velika družbena škoda, tako državi Sloveniji, kot njenim prebivalcem. Ker pokrajine niso bile ustanovljene, tudi razne evropske spodbude za regionalni razvoj, niso bile pridobljene. Doslej bi se pokrajine gotovo že uveljavile in bi se že na vseh področjih odrazile prednosti pokrajin in njihovih organov pri opravljanju regionalnih zadev zaradi bližine in neposrednih stikov s problemi in prebivalci. Naslednja prednost, ki je izostala iz istega vzroka je v tem, da bi se država, ko bi odložila množico regionalnih problemov lažje posvetila predvsem velikim državnim problemom in nujnim reformam.

 

Zaradi odsotnosti pokrajin, se je v 25 letih okrepil državni centralizem. Državni organi so neposredno in preko paradržavnih institucij sistematično rušili regionalne centre, potencialna središča in sedeže pokrajin, z izgovarjanjem na reorganizacije, racionalizacije in modernizacije. Tako se vedno bolj siromašijo in praznijo obmejna področja RS, kar je v nasprotju z slovenskimi nacionalnimi interesi. Enakomerni razvoj celotne Slovenije zagotavlja samo policentričen razvoj, ki ga lahko zagotovijo le pokrajine.

Tudi občine bi se z ustanovitvijo pokrajin rešile nekaterih svojih nalog, ki presegajo njihove realne možnosti. Pridobivanje razvojnih sredstev, od Evropske unije in od države bi veliko bolje racionalno izkoristile strokovne službe pokrajin kot sedaj zelo majhne občine.
G. Markku Markkula, predsednik regij v EU, je sredi marca 2016 obiskal Slovenijo. Predsedniku republike g. Borutu Pahorju je priporočal oblikovanje druge ravni samouprave ter poudaril, da nova delovna mesta nastajajo na pobudo in v podpori lokalnih okolij in ne države. Poudaril je tudi, da bi prav regije pomembno prispevale k boljšemu črpanju evropskih sredstev. Junija 2008 smo imeli vse državni referendum o ustanoviti 14 pokrajin v Sloveniji. V vseh pokrajinah je bil sprejeta pozitivna odločitev, razen v Ljubljani in Kopru. Prav to pa potrjuje obstoj močnih centralističnih sil, ki blokirajo enakomernejši razvoj celotne Slovenije.

Kakšne posledice bodo sledile, če se bo nadaljevalo odlaganje ustanovitve pokrajin v nedogled ?
Po našem mnenju predvsem naslednje:
- Državni centralizem se bo še okrepil.
- Nadaljevalo se bo razgrajevanje regionalnih središč.
- Družbeno gospodarske razlike med regijami se bodo še bolj povečale. Praznila se bodo obmejna območja Slovenije kar pomeni nacionalno grožnjo suverenosti RS.
Ponovno se namreč že slišijo glasovi, da ustavne odločbe o pokrajinah niso obvezne. Prav tako tudi glasovi, da Slovenija kot majhna država pokrajin sploh ne potrebuje.

Na koncu naj še enkrat ponovimo našo željo, da sodišče sprejme našo pobudo in izda predlagano ugotovitveno odločbo.
Forum za Goriško
Mag. Boris Nemec, predsednik

Priloga: mnenje dr. Cirila Ribičiča, Dnevnik 9. Januar 2016, spodajNedokončana regionalizacija Slovenije:
Pokrajine, mrtva črka v ustavi

Dr. Ciril Ribičič

Pred četrt stoletja ni bil sprejet predlog o regionalizaciji Slovenije in drugem parlamentarnem domu, čeprav je dobil v javni razpravi o novi ustavi veliko podpore. Vendar je takratna vladajoča politika ocenila, da je v času osamosvajanja nujno ohraniti enotnost in celovitost države, dokler se ne osamosvoji, uveljavi in postane stabilna, mednarodno priznana. Čeprav je bilo to razumljivo, ni bilo ravno dosledno: ko je šlo za Jugoslavijo, smo trdili, da jo slabi in razbija poskus ponovne centralizacije, ko je šlo za Slovenijo, pa naj bi jo centralizacija krepila, ustanavljanje pokrajin pa ogrožalo njeno celovitost.
Prepričan sem, da bi bila Slovenija danes veliko boljša in uspešnejša, če reforme lokalne samouprave ne bi omejili na občine, temveč bi sočasno ustanovili tudi pokrajine. Slabo je bilo to, da je bilo ustanavljanje pokrajin odloženo za drugo fazo reforme lokalne samouprave. Toda še slabše je to, da smo pri oblikovanju velikega števila manjših občin in prenosu vseh pomembnejših oblastnih funkcij z občin na državo očitno računali na to, da bodo pokrajine vendarle oblikovane, pa jih še vedno ni. Tudi finančno omejevanje občin, ki bi drugod po svetu delovalo kot spodbuda združevanja občin, ki niso sposobne preživeti same, povzroča v Sloveniji zgolj poenotenje občin in njihovih združenj v boju z državo za večje dotacije. In če je velika večina ljudi na načelni ravni proti oblikovanju majhnih občin, pa bodo v svoji občini storili vse, da ostane samostojna.
Regionalizacija je prihodnost Slovenije, pa čeprav se v kriznih razmerah ustanavljanje pokrajin prej oddaljuje, kot približuje. Pokrajine bi v kriznih razmerah lahko negativne učinke ekonomske in finančne krize blažile veliko uspešneje, kot to lahko storijo občine ali država.
Upravni okraji niso prava rešitev
Slovenija je sicer majhna, toda njene pokrajine so zelo raznolike, zato so nujni specifični pristopi k njihovemu upravljanju in spodbujanju razvoja. Seveda bi morale biti pokrajine ustanovljene na takšen način, da Slovenije ne bi delile, temveč bi jo povezovale. Ne bi smele biti ustanovljene tako, da bi krepile centralizacijo in državno birokracijo, pač pa samoupravo. Ne smemo jih ustanavljati zato, da bi lažje obvladovali območje države, temveč zato, da bi imeli ljudje možnost avtonomnega delovanja in vplivanja na odločanje državne ravni. Pokrajine ne smejo pomeniti obremenjevanja Slovenije z novo drago in neučinkovito birokracijo, pač pa središča, ki spodbujajo razvoj na regionalni ravni. Zato zamisli o nadomeščanju pokrajin z upravnimi okraji ni prava rešitev. Prav tako ni rešitev v vračanju na ustavnopravno preseženo medobčinsko sodelovanje, za katerega občine nimajo interesa, prav tako pa nimajo niti pristojnosti, ki bi jih lahko prenašale na pokrajine. Ko bi občine ugotovile, da pokrajine nastajajo tako, da prevzemajo del državnih oblastnih pristojnosti, in zato, da lahko prek njih državljani in njihova združenja ter občine vplivajo na politiko na državni ravni, jim ne bi več nasprotovale. V njih bi namreč zaznale priložnost za oblikovanje vmesne stopnje širše lokalne samouprave, ki omogoča povezovanje med razdrobljeno lokalno samoupravo in centralizirano in odtujeno državo.
Dr. Janez Šmidovnik je opozarjal, da so občine premajhne, države pa prevelike, da bi uspešno opravljale večino tistih nalog, ki najbolj zanimajo državljane (Pokrajina, druga raven lokalne samouprave, ur. dr. Stane Vlaj, Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2004, str. 15.). Zato bi se lahko v pokrajinah racionalno organizirali za opravljanje nekaterih upravnih nalog, ki so danes v državni pristojnosti, ter storitvenih nalog javnih služb.
Današnja organiziranost lokalne samouprave ne zagotavlja sogovornika za sodelovanje z regijami drugih evropskih držav. Pokrajine bi morale delovati tako, da bi krepile medsebojno sodelovanje in prispevale k zmanjševanju razvojnih razlik ter krepitvi solidarnosti med različnimi deli Slovenije. Zato je nastanek pokrajin tudi v interesu manj razvitih območij, tudi zato, ker danes prazen prostor s svojo aktivnostjo doma in v mednarodnem sodelovanju zapolnjujejo predvsem mestne občine.
Skratka, ustanovitev pokrajin bi morala pomeniti prekinitev s centralističnim upravljanjem države in začetek delovanja lokalne samouprave po načelih decentralizacije, avtonomije in subsidiarnosti.
Ustanovitev regionalnega parlamentarnega doma, zbora pokrajin, je stvar prihodnjih razprav, prehodno bo njegovo vlogo lahko uspešno nadomeščal državni svet. Ustanovljen je bil sicer kot nadomestilo zbora pokrajin, vendar ob pričakovanju, da bo do oblikovanja pokrajin prej ko slej prišlo. Z njihovo ustanovitvijo bi državni svet začel ob občinskih interesih zastopati tudi širše lokalne interese, ki presegajo zmogljivosti občin.
Poduk na dveh pokrajinah
Edini resnejši korak k regionalizaciji je bil sprejem ustavnih sprememb petnajst let po sprejemu ustave leta 1991. Vendar se je tudi ustavna reforma regionalizacije ustavila na pol poti in že desetletje miruje. Ustavne določbe so od tedaj sicer ustrezne, vendar ostajajo pokrajine mrtva črka v ustavi, ker je za sprejem zakona, s katerim bi se ustanovile, potrebna dvotretjinska večina. Vsakokratna opozicija pač ni naklonjena ustanovitvi pokrajin, ker želi biti na oblasti takrat, ko se bo določalo število pokrajin, meje med njimi, sedeži pokrajin itd. Poleg tega se država ne želi odpovedovati pristojnostim, ki bi jih bilo treba prenesti na pokrajine. Manjše občine se bojijo pokrajin, ki bi jih lahko spremenile v nekoliko večje krajevne skupnosti (v prejšnji ureditvi jih je bilo sicer petkrat več, kot je danes občin), velike (mestne) občine pa se rade obnašajo samozadostno in brez sodelovanja podeželja nastopajo v imenu pokrajin. Ene in druge se obnašajo, kot da ustavna zaveza o oblikovanju pokrajin ne bo nikoli uresničena.
Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami organizirana invalidno, z globoko praznino med centralizirano državo in majhnimi občinami. Poleg tega bi lahko bilo črpanje evropskih sredstev veliko uspešnejše, če projekti ne bi bili razdrobljeni in bi se pripravljali tudi ali celo predvsem na pokrajinski ravni.
Vse to je bolj ali manj znano in splošno sprejeto. Vendar državni zbor bržkone ne bo dosegel potrebne večine za ustanovitev pokrajin, dokler ne bo prišlo do velike koalicije ali posebnega sporazuma med parlamentarno večino in opozicijo. Postavlja pa se vprašanje, kaj je mogoče in treba storiti takoj, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Spodbuditi je treba interes strokovnjakov, in to ne samo pravnikov, za poglobljeno obravnavo prednosti regionalizacije države. Pri tem so pomembne zlasti primerjalne študije o uspešnosti širše lokalne samouprave v drugih državah, še zlasti v državah članicah EU.
Posebne analize je vredno vprašanje, ali in kako so v drugih državah uporabili regionalne skupnosti za rojevanje zahtevnejših projektov, ki jih občine niso sposobne realizirati, in kako so širše lokalne skupnosti prispevale k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev. Zdi se, da bo tudi v prihodnje potencialno najbolj zainteresirana institucija za regionalni razvoj državni svet, ki bi z nastankom pokrajin krepil podlago za uspešnejše delovanje parlamentarnega sistema. Tudi mediji bi lahko namenili več prostora tej temi.
Po spremembi ustave pred skoraj desetimi leti oblikovanje pokrajin ni več samo stvar prizadevanj zainteresiranih strokovnjakov, kot sta bila dr. Janez Šmidovnik in dr. Stane Vlaj, temveč postaja ustavna obveza. Če bo parlamentarna večina še naprej odlagala uveljavitev tega dela ustave, pa bi bilo smiselno napraviti vsaj prve praktične korake. Na primer tako, da se poskusno ustanovita ad hoc pokrajini, ena v zahodnem in druga v vzhodnem delu države. Njuno delovanje in sodelovanje bi lahko prispevalo k preseganju strahov, da pokrajin ni mogoče ustanoviti tako, da ne bi imeli vsi skupaj od njih veliko več koristi kot stroškov.

 

Forum za Goriško

Društvo Forum za Goriško združuje člane in simpatizerje, ki si prizadevajo za vsestranski preporod in razvoj goriške regije, čezmejno povezovanje vseh Slovencev ter razvoj somestja Gorice-Nove Gorice za osrednje gospodarsko, kulturno, socialno in izobraževalno središče Primorske.

Vabimo vas, da postanete ČLAN Foruma za Goriško !

 
Sledi nam na

  
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

Naroči se na e-novice

ime in priimek*
e-pošta*
 
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
 

 

 
   
 
 




Sporočilo
  • Naša spletna stran uporablja piškotke. Vam omogočajo boljše delovanje strani, nam pa stalno izboljšavo vsebin.
    Ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani?