Forum za Goriško | p.p. 321 | 5000 Nova Gorica

info@forumzagorisko.si

prijava za člane | postani član foruma

 
 
   
 
 
Sosed o sosedu knjiga zgodovinarja Branka Marušiča

Vponedeljek 11.2.2013 je v kulturnem domu v Gorici zgodovinar dr.Branko Marušič predstavil knjigo "Sosed o sosedu".Na začetku so prisotni v mali dvorani Kulturnega doma najprej zaploskali, k temu jih je pozval gostitelj večera, Igor Komel. Vzrok je bil avtorjev jubilejni rojstni dan, saj je pred kratkim slavil svojo 75-letnico. Komel je nato uvedel večer v imenu svoje ustanove, SKGZ in ZTT in podčrtal podatek, da je gost bil prvi predavatelj v Kulturnem domu leta 1982, neposredno po njegovem odprtju.

Na sliki z leve: Igor Komel,Branko Marušič, Jože Šušmelj in Ace Mermolja.

 

Šestdesetim udeležencem - velika večina jih je prišla iz Nove Gorice in Solkana - je spregovoril Ace Mermolja v imenu založniške hiše. Posredoval je vtis in oceno o vsebini zadnje zgodovinarjeve publikacije: po eni strani se je med branjem gradiva zavedel - kljub vpetosti v dogajanja -, kako malo pozna vse mogoče stike in izmenjave med pisci, raziskovalci in zgodovinarji, ki so objavljali v zadnjih stopetdesetih letih, po drugi pa, da je bilo stikov in povezav ogromno in zato le kolektivna nevednost navaja na prepričanje, da je bilo vsega premalo in bi moral napor naše narodne skupnosti biti večji.

O piscu in knjigi je podrobno govoril Jože Šušmelj, tudi sam dober poznavalec odnosov med Jugoslavijo / Slovenijo in Italijo. Opozoril je na načrten napor, ki je bil opravljen, da bi Nova Gorica po urbanističnih in gospodarskih temeljih in tudi vzporedno z njimi krepila svojo vlogo tudi na ravni raziskovalne, razumniške in kulturne sfere. Branko Marušič je bil v sami konici generacije, ki je po osvoboditeljski lahko že študirala na ljubljanskih fakultetah. Brez naštevanja raznih zadolžitev navedimo le število bibliografskih enot: 1122 od leta 1965 dalje.

V knjigi je štirinajst poglavij in Šušmelj je omenil s kratko vsebino prav vse. Mnoga so vezana na zaslužna imena slovensko italijanskega povezovanja in spoznavanja (Valentin Zarnik, Vladimir Levec, Henrik Tuma ...), nekaj pa je Italijanov (Graziadio Isaia Ascoli, Biagio Marin ...), potem je tu »afera« z Gregorčičevo »Soči«, epopeja slovenskega častnika Pivka na fronti nad Brento, obravnava krajevnih imen, njihova uporaba in popačenja ... Na koncu knjige so povzetki v italijanščini.

Zaenkrat zadnja knjiga je nastala s pomočjo gradiva, ki se je nabiralo pol stoletja, sicer pa lahko našteje jubilant več kot deset temeljnih del. V svojem posegu se je poglobil v nekaj značilnih obdobij zadnjega poldrugega stoletja, kot je na primer italijanski Preporod, katerega hiba je gotovo dejstvo, da si je miselno in tudi dejansko prisvajal ozemlja, ki so bila zunaj italijanskega jezikovnega ozemlja. Opozoril je na stalno razliko v vzpostavljanju odnosov, ki se je kazala med primorsko čutečimi razumniki ali tistimi iz osrednje Slovenije. V samem izvajanju in tudi kot posledica posegov iz publike je pojasnjeval potek izkušnje v mešani komisiji zgodovinarjev, ki je oblikovala dokument o odnosih med dvema narodoma. Preko Ascolijeve »filozofije« je obrazložil stalnico italijanskega javnega mnenja, ki ne more iz svoje kože, saj se stalno pojavlja težnja po teorijah, ki v bistvu slovensko stvarnost zanemarja s primeri omalovaževanja. Osnovno odprto vprašanje ostaja nepoznavanje jezika.

Vprašanja iz publike so ponudila iztočnico za opozorila, v katera se je spet vključil tudi Jože Šušmelj, kako pomemben je bil Videmski sporazum za preobrat v obmejnih odnosih, kar velja še več za Osimski sporazum, brez katerega bi Slovenija imela neprimerno več težav ob odhodu iz Federacije, saj bi se Italija sklicevala na nedorečenost meja povezanih s Svobodnim Tržaškim ozemljem.

Med razpravo so se razvila kratka razmišljanja o možnostih za izboljšanje učinkovitosti manjšinske skupnosti in o odzivanju na izzivanja, ki se zlasti na začetku februarja ponavljajo že deset let. Odzivi bi lahko bili učinkovitejši, prodornejši, sicer pa je tudi mogoče posegati ob tehtnem upoštevanju svoje stvarne moči.

Še o knjigi: njeno branje bo gotovo pomemben doprinos k argumentirani obravnavi povezav med Slovenijo in Italijo.

 

Forum za Goriško

Društvo Forum za Goriško združuje člane in simpatizerje, ki si prizadevajo za vsestranski preporod in razvoj goriške regije, čezmejno povezovanje vseh Slovencev ter razvoj somestja Gorice-Nove Gorice za osrednje gospodarsko, kulturno, socialno in izobraževalno središče Primorske.

Vabimo vas, da postanete ČLAN Foruma za Goriško !

 
Sledi nam na

  
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

Naroči se na e-novice

ime in priimek*
e-pošta*
 
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
 

 

 
   
 
 




Sporočilo
  • Naša spletna stran uporablja piškotke. Vam omogočajo boljše delovanje strani, nam pa stalno izboljšavo vsebin.
    Ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani?