PROJEKT EUREGO
EVROREGIJA NA SLOVENSKO-ITALIJANSKEM MEJNEM OBMOČJU
POROČILO O RAZISKAVI
februar 2005
Zemljepisno se ozemlje Eurega razteza med Julijskimi Alpami in Krasom. Z geološkega vidika jasno ločeni orografski območji dejansko združujejo vodni viri na tem območju, in sicer predvsem struga reke Soče, ki je element združevanja kot tudi druge evropske reke (Sterpini 2004).
Prav orografija in vodni viri so v teku stoletij prispevali k oblikovanju vloge območja Eurego, ki je bilo in je še danes eden izmed najbolj enkratnih primerov stekanja pomembnih transportnih poti v Evropi. Simbolično centralno vozlišče te stvarnosti lahko najdemo v novogoriški in goriški kotlini, ki se upravičeno imenuje tudi “goriški prag”, iz katere se žarkasto širijo štiri poti. Južna je usmerjena v Jadran in Sredozemlje prek pristanišča Oglej v antičnih časih in pristanišč v Trstu in Tržiču v nam bližjem času. Severna pot se razteza v alpski svet in srednjo Evropo prek doline Soče, katere pomembnost so jasno priznavali že v rimskem in habsburškem času (ko so zgradili Südbahn in pripravili ambiciozen načrt, da bi strugo naredili za plovno in jo povezali z donavskim bazenom). Zahodna pot prodira v Padsko nižino po trasi, ki se ni spremenila že stoletja, in sicer od via Postumie do današnje avtoceste A4. Vzhodna pot se prek Vipavske doline odpira Balkanu in Podonavju po starodavni via Gemina, na kateri se načrtuje 5. panevropski koridor.
V teku stoletij pa ozemlje ni bilo sedež upravnega ali političnega središča, kljub temu, da je s prevoznega vidika od vedno igralo tako središčno vlogo. Ozemlje Eurega je dejansko bilo vedno le povezava med širšimi območji (srednjo, balkansko, padsko in sredozemsko Evropo), prav zato ker je ležalo na obrobju vsakega izmed njih. Zemljepisno obrobna vloga pa se je izražala v politični zanemarjenosti. To obrobno stanje so zaznamovali tudi nenehni spori evropskih ali regionalnih sil za kontrolo nad tem strateško pomembnim obmejnim območjem. Zaradi tega je območje Eurega bilo vedno razdeljeno, jabolko spora med različnimi državami ali paradržavami, ter bilo enkrat vojaško obzidje, drugič pa družbena povezava med različnimi sistemi. Antični Oglej tako torej ni bil le trgovsko pristanišče, temveč tudi ena izmed najpomembnejših vojaških baz Rimskega cesarstva. V zgodnjem srednjem veku je langobardski limes delil ozemlje Eurega med Čedadsko vojvodino, Bizantinskim cesarstvom, Slovani in Obri. V karolinški in otonski dobi je bilo del mejne grofije, ki je služila kot branik in most do balkanskega sveta. V poznem srednjem veku je bila razdeljena med dve sovražni paradržavni enoti: Goriško grofijo in Oglejski patriarhat. V modernem času so si ozemlje delili Beneška republika in Habsburžani. V začetku XX. stoletja so tu potekale najbolj krvave bitke v zgodovini človeštva. V polpretekli zgodovini sta si ozemlje Eurega delili najprej Italija in Jugoslavija, nato pa Italija in Slovenija.
Zaradi sovpadanja in konflikta interesov velikih ali srednjih sil v sodobnem času to ozemlje ni izoblikovalo lastne upravne enotnosti in individualnosti. Če namreč pregledamo zadnji dve tisočletji zgodovine na tem ozemlju, lahko opazimo, da je območje Eurega večino tega časa bilo razdeljeno med različne upravne enote ali pa se je združilo, vendar bilo del veliko večjih upravnih enot. Tako je to ozemlje bilo poenoteno v okviru veliko večjih sklopov v času Rimskega cesarstva (X Regio), karolinškega-otonskega cesarstva (Marca Veronensis et Aquileiensis) in fašistične Italije (Provincia del Friuli). Dejansko mednarodna meja pa je ozemlje delila v celotnem poznem srednjem veku (med Goriško grofijo in Oglejskim patriarhatom) in modernim časom (med Benetkami in Habsburžani).
V času razsvetljenih absolutizmov se je politična razdeljenost ozemlja na dve ločeni enoti kazala tudi na verskem področju. V obdobju avstrijskih reform Marije Terezije in Jožefa II. v osemnajstem stoletju, ko so se na novo določili odnosi med državo in Cerkvijo, so se cerkvena okrožja poenotila z državnimi. Ko je torej leta 1751 bil ukinjen Oglejski patriarhat, sta si njegova ozemlja razdelili novonastali škofiji v Vidmu in Gorici, tako da je prva dobila vsa patriarhalna ozemlja pod beneško oblastjo, slednja pa vsa ozemlja, ki so jih imeli Habsburžani. Na ta način je ozemlje Eurega bilo tako civilno kot cerkveno ločeno na različne razpršene upravne enote.