Prav danes 13.8. 2009 odpiramo HC Razdrto-Vipava in nihče od oblastnikov  se ni spomnil, da je bil prav Joško Štrukelj boter sprejemu Zakona o AC Maribor-Nova Gorica kot član Kavčičeve  Vlade RS v  letu 1969.  Po natanko 40 letih  smo odprli HC in AC in naš prvi predsednik Foruma za Goriško- Joško štrukelj tega dogodka ni doživel.  Hudo je spoznanje, da mu  Italijani  iz Gorice dajejo več priznanja kot Slovenci za vse kar je pomembnega  napravil prav za Primorce in Goričane ter priključitev Sloveniji  ter za dobrososedsko sodelovanje s Furlani in Italijani.

Velika dragocenost bo, če bo vsaj kakšen poslanec DZ RS prebral ta zapis in spodnji pripis prevajalca tega teksta in zavednega Slovenca iz Gorice g. Alda Rupla. Hvaležen bom tudi slehernemu novinarju, ki bo namenil vsaj skromen  spomin na  Joška štruklja  kot velikega borca za to, da sploh imamo danes moderno  povezavo iz Nove Gorice v Ljubljano.

Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško

Priloge:

 

K zapisu italijanskega senatorja M. Martina je g. Aldo Rupel  podal sledeče pojasnilo.

Nepremostljivo je tudi radikalno prepričanje, da je do ovir in zaprtosti za sodelovanje na meji prihajalo stalno s slovensko jugoslovanske strani. Prav neverjetno so slepi do lastnega vedenja in odločanja ali pa namerno pozabljivi.  Kaj je vsega manjšina napravila za preraščanje meje pa niti omenjeno ni! Sicer pa se odnosi nadaljujejo v tem kalupu. Sedaj Romoli dviga kapo ob 20. letnici časopisa Isonzo Soča, hkrati pa niti trohice pomoči za linijo časopisa, ki povezuje in premošča neznanja.  Kip Edvarda Rusjana ne sme v mestni park, da o vidni dvojezičnosti ne govorimo. Vse čezmejno je zamrznjeno razen fasade, pa ni na drugi strani komunizma. Zato naj še enkrat ponovim svojo staro trditev: če niso na meji stvari tekle, ni bilo zaradi ideologije, temveč zaradi narodnosti in jezika, sicer bi sedaj bilo drugače, pa ni!

Potem pa gonijo tisto o Livarni. Rim jih niti ne povoha (Gorica ima reci in piši 36.000 prebivalcev), kriva za neobveščanje pa je Nova Gorica. Potem gredo v Ljubljano in zahtevajo gradivo v angleškem jeziku, ker "bodo tako hitreje razumeli in se izognili zavlačevanju". Kakšnemu zavlačevanju? Prevajanju v slovenščino vendar!!! Vedo, da ne morejo od slovenskega ministrstva zahtevati italijanskega besedila, da bi pa dali to prevesti v Gorici, je bogoskrunstvo. Na ugledu bi pridobila manjšina, ki te stvari servisira. Sicer pa naj velja: raje v japonščini, samo da je na županstvu čim manj listin v slovenščini. Sprenevedanje je popolno. Od kdaj pa so Italijani tako silno vešči v svetovnih jezikih??? Morda en strokovnjak angleščino na občini res obvlada, a ostalim bo pač moral on prevesti v njim razumljivo italijanščino in ... zavlačevanje je tu! A pomembno je, da razvrednotimo "slovensko okence" na županstvu. Mimogrede: pred poldrugim letom sem za Pokrajino Gorica (tam je okolje drugačno, kot vemo) čez konec tedna prevedel celotno gradivo Solkanske Livarne z vsemi mogočimi meritvami vred za konferenco, ki so jo imeli pet dni po izročitvi gradiva v prevod. Seveda ni bilo za knjižno objavo v tako tesnem času, a za "hitro razumevanje" je bilo povsem v redu.
No, in kaj se zgodi? Barjanska servilnost opravi svoje in, ker ne pozna drobnih obmejnih iger in zafrkavanj manjšine, predvsem pa slovenske besede, gradivo prevede v angleščino - prepričan sem, da ni trajalo ravno le nekaj dni (se je pač v Ljubljani 'zavlačevalo'!) in gradivo izroči goriški občinski upravi, ki ji je na ta način uspela protislovenska jezikovna potegavščina.
V brk vsem posegom na sprejemu v Državnem zboru o tem, kako je jezik postal za slovenske manjšine čez mejo povsem drugačna postavka odkar je Slovenija v EU, ker je to sedaj jezik 27-terice in bla, bla, bla.... in vsemu tistemu, kar ob raznih obiskih pojasnjuje in o čemer prepričuje odgovorni na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ma, kaj ne poznajo medresorskih usklajevanj!?
Kaj OBI!? Kaj dvojezičen transparent čez celo Kidričevo o najboljši ne vem kateri jedi!? Slovensko ministrstvo ne piše svojih dokumentov v svojem jeziku. Mi pa se gremo tu v Gorici, da na razglednico napišemo Doberdob in ne Doberdò del Lago. No, in prav včeraj zvečer po nacionalki velika čustvena masturbacija prav o jeziku, narodu, domoljubju: predsednik Turk, Prunk, Pavček, Kuntnar, Hribarjeva, Bučar, Hribar, Stanovnik in vrsta drugih jezokovno kulturnih 'nostalgikov', ki kot mi predmejci nebogljeno apelirajo na vrednote, v uradih mnistrstev in gospodarstva pa gre vse mimo njih.
Skratka, vse je ena sama blamaža in bitka proti mlinom na veter.
Sem razočaran.

Aldo R