Svet regije je 19. novembra 2008 zaupal LTO Sotočje izvajanje skupnih regionalnih tržnih aktivnosti na področju turizma in s tem ustanovil Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Smaragdna pot. Za ta namen je za LTO Sotočje za obdobje nadaljnjih 4 leta podpisal pogodbo o sofinanciranju osnovnega programa z vsemi 13 občinami na območju. Nova organizacija se lahko že v prvem letu svojega delovanja izkaže z dvema velikima projektoma, ki brez združevanja sredstev in interesov na območju celotne regije ne bi bila izvedljiva.Prvi projekt, Nikon na italijanskem trgu, je bila verjetno največja dosedanja oglaševalska akcija slovenskega turizma v tujini, ki so jo kot partnerji Slovenske turistične organizacije in znane svetovne fotografske znamke izvedli v prvi polovici junija. V akciji je bilo z izbranimi posoškimi motivi velikega formata 2x4m opremljenih 64 postaj milanske podzemne železnice, oblikovane so bile celotne zadnje površine treh krožnih turističnih avtobusov, ki vozijo po Rimu, 904 plakatov 1x1,4m pa je bilo obešenih po 9 mestih v severni Italiji (Verona, Vincenza, Parma, Pavia, Ferrara, Firenze, Novara, Alessandria, Piacenca). Drugi projekt imenovan Smaragdna pot, sofinanciran skozi razpis MG, so zaključili 15. oktobra. V tem projektu so pripravili osnovne tržne materiale oz. komunikacijska orodja, ki so potrebna, da lahko idejo skupnega turističnega prostora na območju regije sporočajo naprej domačim in tujim obiskovalcem. Glavna dosežka projekta sta v tem smislu destinacijska zloženka Smaragdna pot, ki skozi panorame in izbor najlepših atrakcij poudarja raznolikost in zanimivost celotne regije ter internetni portal www.smaragdna-pot.com, ki na kompleksen način sestavlja in posreduje turistične znamenitosti, dogodke in ponudbo Severne Primorske. Zloženka, ki lahko s svojim zemljevidom in izborom znamenitosti služi tudi kot konkreten in koristen izletniški vodnik, je bila izdana v petih jezikovnih različicah in veliki nakladi 150.000 izvodov. Tudi internetni portal je narejen za pet različnih jezikov, poudarja pet ključnih turističnih proizvodov Smaragdne poti, kot so narava, šport v naravi, dediščina, vino in kulinarika, igralništvo in zabava, odlikujejo pa ga sodobne grafične rešitve, preglednost in velika medsebojna povezljivost vsebin v portalu ter integriran rezervacijski sistem. Regionalno dimenzijo ima tudi produktna zloženka Jadralno padalstvo, ki predstavlja tri najpomembnejša vzletišča v regiji - Stol, Kobala in Lijak ter specializirane ponudnike. Vsi izvajalci, vključeni v produkcijo tiskanih materialov so navedeni na prospektih.Sestavni del drugega projekta je bila tudi vrsta oglaševanj v najrazličnejših medijih, daleč najpomembnejša akcija pa je bila izdaja samostojne priloge regionalnim časopisom v Furlaniji Julijski krajini Spoznaj Slovenijo. V prilogi so skupaj z agencijo T-media predstavili območje Smaragdne poti in najpomembnejše znamenitosti, s svojimi sporočili pa se je pridružila tudi vrsta turističnih ponudnikov. Slovensko različico so konec septembra priložili Primorskemu dnevniku, italijansko pa tržaškemu Il Piccolu in videmskemu Messageru Venetu. Skupna naklada je dosegla 120.000 izvodov in s tem večino gospodinjstev sosednje dežele.
Poleg integralnih regionalnih vsebin so v projektu Smaragdna pot zajeli tudi vrsto lokalnih iniciativ iz Gornjega Posočja, kot so prospekta Kobarid & Tolmin - dežela žive vode in Kobariški gastronomski krog, zloženki Nadiža in Javorca, internetni portal LTO Sotočje, nova internetna stran Fundacije Poti miru v Posočju, z ožje Goriške prospekta Nova Gorica in okolica, prospekt Šempeter – Vrtojba, DVD Nova Gorica, iz Vipavske doline prospekt Vipavska dolina in iz idrijsko cerkljanskega območja katalog turističnih ponudnikov ter jih sestavili skupaj v močno in prepričljivo podobo turizma celotne regije.
Direktor LTO Sotočje, Janko Humar, je ob predstavitvi dejal:
»Izvedene aktivnosti so dober dokaz smiselnosti regionalnega povezovanja, saj nihče izmed ponudnikov pa tudi nobena izmed občinskih destinacijskih organizacij sama ne bi zmogla izpeljati naštetih projektov niti pridobiti dodatnih sredstev, ki smo jih skozi razpis lahko namenili za lokalne projekte«.
Vir: primorska.info; Milan Štulc, Tolmin