Posledice gospodarske in finančne krize so zajele tudi slabih 2000 obrtnikov, ki so člani novogoriške območne obrtne zbornice, pri čemer so jih sprva največ občutili avtoprevozniki. “Na Goriškem glavni val šele pričakujemo. Največ težav pričakujemo med gradbinci, kar bo s sabo potegnilo še druge,” je opozoril Fiegl.
Že doslej se je med obrtniki zmanjšalo število zaposlenih. Če je bilo prej pri posamezni pravni osebi v povprečju zaposlenih 2,3, jih je zdaj le še 1,6 osebe, kar pomeni trenutno okoli 5400 ljudi, je pojasnil. Država je namreč namenila premalo pozornosti protikriznim ukrepom za obrtnike in male podjetnike, je opozoril Fiegl.

Z njim se je strinjal tudi ekonomist Maks Tajnikar. “Ta sektor smo zanemarili, saj bi potreboval bistveno več pomoči. To je ena od rezerv, ki jih nismo izkoristili. V resnici kakih posebnih ukrepov za sektor malih podjetji in obrti v tem obdobju ni bilo,” je poudaril.

Kot kažejo dobre izkušnje iz sveta, so prva mala podjetja in obrt tista, ki v kriznih časih rešujejo težave. Za to niti ni potreben denar, ampak ustrezno podjetniško okolje, je dejal Tajnikar. Med ukrepi, ki bi jih vlada lahko sprejela, ni izpostavljal davčnega okolja, zoper katero se pogosto pritožujejo obrtniki in mali podjetniki, ampak fleksibilnejši trg dela.

Po Tajnikarjevih besedah smo “glavno potapljanje v krizo končali, tako da smo na dnu, kažejo pa se prvi znaki odbijanja”, in sicer predvsem pri velikih podjetjih. Nekoliko drugače je verjetno z obrtniki, čas pa bo pokazal, kako je z oživljanjem tega sektorja, kjer bodo v prednosti od lokalnega okolja odvisni mali podjetniki in obrtniki, je dodal.

Drugačnega mnenje glede vladnih ukrepov je bil Genorio. “Jasno je, da se v kriznih časih nismo mogli odzvati na vse zahteve obrtne zbornice. Na velik del pa smo se. Kolikor je mogla v danih razmerah, se je vlada skušala odzvati na to,” je poudaril.

Prepričan je, da sta obrt in malo podjetništvo vitalni del slovenskega gospodarstva, obdobje krize pa morda preživljata lažje kot drugi sektorji slovenskega gospodarstva. Nenazadnje je vlada povečala nepovratna sredstva, pa tudi v osnutku priprave proračuna za prihodnji leti je realno več denarja za spodbujanje obrti in podjetništva. Skupaj s Fieglom sta izpostavila še uvedbo vračila DDV v 30 dneh, ki bo začela veljati z letom 2010.

Na okrogli mizi so pred sicer maloštevilnimi obiskovalci spregovorili še župan občine Renče-Vogrsko ter predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Podpredsednik zbornice Štefan Pavlinjek je ocenil, da so z ukrepom čakanja na delo pri obrtnikih ohranili med 1000 in 1200 delovnih mest. Po njegovih besedah bodo obrtniki krizo preživeli, vprašanje je le za kakšno ceno in v kakšni kondiciji.

Vir: STA; Vojko Rotar, Nova Gorica