JE MUSSOLINI USTANOVIL GORIŠKO POKRAJINO?

Značilnost današnjih dni je tudi, da se za uveljavitev določenih namenov potvarja zgodovina. Ali je mogoče drugače  razložiti besede, ki jih je  predsednik društva Tigr Marjan Bevk izrekel na Skalarjevih dnevih v Čezsoči (Primorske novice 25. 9. 2007, št. 221)? Poimenovanje severne Primorske z Goriško »bi bilo v posmeh uporu posoškega človeka«, pojem Goriška je »povezan z obglavljanjem dvanajstih tolminskih puntarjev« in še »nismo pozabili, da je Mussolini ustanovil goriško pokrajino.«

 1. Goriška je zgodovinska dežela in upravno ozemlje, ki je od srede 18. stoletja združevalo celotno Posočje, razen tistih njegovih  predelov, ki so takrat sodili še pod suverenost Beneške republike. Ožja Tolminska je postala del grofije sredi 17. stoletja, Bovško pa leta 1751. Tolminsko glavarstvo je bilo s sodnimi okraji Bovec, Cerkno, Kobarid in Tolmin bilo do razpada Avstro-Ogrske sestavni Goriško-Gradiške, ene od sedemnajstih dežel avstrijskega dela monarhije. Središče dežele je bilo mesto Gorica. Upravno povezanost velikega dela Posočja kažejo tudi kasnejše upravne razmere (Goriška pokrajina 1927-1947, Goriško okrožje 1945-1947, OLO Gorica 1947-1963). Z imenom Goriška so se označevali predeli zgodovinske grofije in upravnih enot, ki so njeno ozemlje nasledile. Pri tem so sestavine Goriške ohranile svoja imena (Tolminsko, Bovško, Kras, Vipavska dolina itd.).

 2. Popoln nesmisel je povezovati ime Goriška kot »posmeh uporu« z obglavljenimi Tolminci, voditelji upora goriški kmetov leta 1713. Upor so zanetili Tolminci toda pridružili so se mu tudi Brici (trije ubiti), Kraševci ( pet ubitih) in Vipavci. Upor se je potemtakem razširil na celotno goriško grofijo in še preko njenih meja. Smrtna kazen nad enajstimi ( ne dvanajstimi) Tolminci  je bila izvršena v Gorici, ki je bila glavno mesto dežele/grofije.

 3. Omemba Mussolinija kot ustanovitelja goriške pokrajine  je govorniška demagogika. Avstrijska goriško-gradiška dežela je delovala krajši čas tudi še po aneksiji k italijanski državi (1921). Potem je bila vključena v kratko obdobje delujoče upravno ozemlje Julijska krajina. Leta 1923 se je ta upravna enota razdružila na tržaško in puljsko pokrajino, večji del ozemlja Goriško-Gradiške pa je bil vključen skupaj z nekaterimi ozemlji bivše kranjske dežele, ki so po rapalski pogodbi prišli v Italijo, v »staroitalijansko« videmsko pokrajino (Furlanska pokrajina). Vzrok za to nenavadno vključitev, je bila namera skrajnih italijanskih nacionalistov, da razbijejo moč slovenske manjšine. To moč so namreč pokazale volitve v rimski parlament leta 1921, ko so Slovenci izvolili v goriškem volilnem okrožju štiri poslance, italijanski nacionalisti pa nobenega. Ko je fašizem uničil moč manjšine, je znova vzpostavil goriško pokrajino (1927), ki je formalno obstajala vse do uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo (1947).

 Za konec pa še to. G. Marjan Bevk bi lahko pomislil, da  črka G  v kratici, sestavini naslova društva, ki mu predseduje, označuje predvsem ozemlje (Goriška) in ne le mesta (Gorica), podobno kot začetnice T (Trst), I (Istra) in R (Reka). Je bila torej črka G (Goriška/Gorica) pred osemdesetimi leti in je tudi še danes v  »posmeh uporu posoškega človeka «?

Branko Marušič, Solkan