UVOD

Strategija razvoja Slovenije (1), ki je od junija 2004 v javni razpravi, je dobra podlaga za resno soočenje različnih pogledov na razvoj Slovenije v naslednjem desetletju.

Temeljna pripomba je, da so v strategiji tudi zelo dragi strateški projekti, ki ne sledijo ovrednotenim strateškim ciljem te strategije, kot je razvidno iz portfelja področij in projektov za gospodarstvo (str. 53–57). Tovrstni projekti imajo zelo šibko ekonomsko utemeljitev, so pa odsev političnih kompromisov in pritiskov najmočnejših vplivnih skupin. Tako se dogaja, da se dobre strategije končajo praviloma manj uspešno in nastajati začne nova strategija, ne da bi se najprej ugotovilo, zakaj niso bili doseženi strateški cilji predhodne strategije. Seveda pa taka ocena uspešne izvedbe strategije ni mogoča, če strateški cilji niso predhodno ovrednoteni, kot tudi ne prispevek posameznih projektov tem ovrednotenim ciljem.

TEMELJNA PRIPOMBA:

Predlagam:

  • da se OVREDNOTI strateške cilje Strategije razvoja Slovenije
  • da se v portfelju področij in projektov navedejo le tisti projekti, ki izhajajo iz ovrednotenih strateških ciljev
  • da se navede prispevek posameznega projekta k ovrednotenemu strateškemu cilju
  • da se Strategija razvoja Slovenije vsake tri leta dopolni glede na nova gibanja v razvoju doma in na globalnih trgih ter se osveži portfelj področij in projektov

 

PREDLOG NOVE RAZVOJNE PARADIGME

IZHODIŠČA

V Strategiji razvoja Slovenije (SRS) se navaja, da je temeljni razvojni cilj Slovenije v desetih letih (2004–2013) preseči povprečno raven gospodarske razvitosti razširjene EU. To zahteva skoraj 6-odstotno trajnostno in regionalno uravnoteženo gospodarsko rast, kar je mogoče doseči le s povpraševanjem tujine po našem blagu in storitvah, predvsem v deželah z visoko gospodarsko rastjo, to je zunaj EU.

Globalizacija daje Sloveniji priložnost, da razvije aktivno strategijo izkoriščanja svojih prednosti doma in v svetu, vendar tudi zavezuje njeno elito, da prevzema soodgovornost za obvladovanje tveganj globalizacije. Ekonomska globalizacija je proces, v katerem se povečuje medsebojna odvisnost proizvajalcev blaga in storitev in v katerem se odločitve o alokaciji produkcijskih faktorjev vse bolj sprejemajo na globalni ravni.

Izhodišče za visoko gospodarsko rast doma je torej lahko le tehnološki preboj v tujino in globalno konkurenčne domače storitve za tuje pravne in fizične osebe (turizem ...). Strategija navaja vzvod, to je investicije v raziskave in znanost v višini 3 % BDP, vendar s prioriteto spodbujanja tesnega sodelovanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti z aplikativnimi raziskavami v podjetjih za ustvarjanje novih tehnologij, vrhunskih izdelkov ter ponudbe konkurenčnih in privlačnih storitev.

Država naj bi, po mojem mnenju, dosegala trajnostno visoko gospodarsko rast s pospeševanjem regionalnega razvoja in z infrastrukturnimi investicijami na vozliščih slovenskih razvojnih osi, na katerih so ključni NOSILCI RAZVOJA (to so pomembna slovenska podjetja na globalnih trgih). Med te infrastrukturne investicije države prištevam regionalne in hitre ceste, sodobne informacijsko-telekomunikacijske povezave, politehnike, fakultete, inštitute in druge ustanove. Vse te aktivnosti države v podporo NOSILCEM RAZVOJA ustvarjajo možnosti za njihovo uspešno nastopanje na globalnih trgih.

Citiram del teksta Splošne pripombe in sugestije, ki jih je podala GZS na SRS (2):

»Temeljni cilj Strategije je zastavljen zelo ambiciozno, saj v bistvu zahteva pospešitev gospodarske rasti na povprečno 5-odstotno letno rast, kar za 2–3-odstotne točke hitreje od trenutnih stopenj rasti. Gospodarska rast v Sloveniji se je v zadnjih treh letih upočasnila – zaradi manj ugodnih mednarodnih razmer in zaradi pojemanja impulzov za prestrukturiranje gospodarstva in družbe.

Le z nadaljevanjem obstoječe makroekonomske politike in realizacijo obstoječih rešitev razvojne politike po naši oceni ni mogoče »pognati« Slovenije na stopnje gospodarske rasti okoli 5 odstotkov.

Zato menimo, da brez novega, inovativnega impulza strateškemu razvoju – podobnega revolucionarnim irskim in finskim pristopom – ne bo šlo. Javna razprava o Strategiji bi zato morala biti namenjena predvsem iskanju originalnih, dobro podprtih in z razvojno koalicijo potrjenih 2–3 nosilnih dinamizatorjev gospodarskega in družbenega razvoja.«

To mnenje GZS je izredno pomembno in z njim v celoti soglašam. V tem smislu predlagam teze za novo razvojno paradigmo.


TEZE ZA NOVO RAZVOJNO PARADIGMO

V skladu z oceno GZS predlagam dva dinamizatorja, in sicer

  • panogo ZAHTEVNIH TEHNOLOGIJ (elektrokovinska, farmacevtska …) podprto z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom
  • TURIZEM

 

Najprej postavljam:
HIPOTEZO, da je najpomembnejši kazalnik ta, da spada v panogo dinamizatorjev gospodarskega in družbenega razvoja tisto podjetje (imenujem ga NOSILEC RAZVOJA), ki:

  1. dosega dolgoročno nadpovprečno gospodarsko rast v izvozu blaga in storitev na globalnih trgih ter dosega vsaj 30.000 € dodane vrednosti na zaposlenega;
  2. dosega dolgoročno nadpovprečno gospodarsko rast v »izvozu storitev«, realiziranih v Sloveniji, ima vsaj 20.000 € dodane vrednosti na zaposlenega ter z davki na storitve in blago (DDV, davek od iger, trošarine …) ter pomembno polni slovenski proračun (to NE velja za izvoznike blaga in storitev v tujino – navedene pod a).

Hipotezo dopolnjujem s trditvijo, da samo taka podjetja zagotavljajo trajnostno visoko gospodarsko rast, ki jo zahteva SRS, to je 6 % v obdobju 2007–2013 (glej prispevek: Verjeti v strokovno sposobnost in politično pripravljenost za domačo nalogo, prof. dr. Mojmir Mrak, priloga Dela, 18. 9. 2004).

Ugledne organizacije v Sloveniji, ki dosegajo danes sicer visoke dobičke (dodano vrednost …) s prodajo blaga in storitev pretežno doma, med njimi mnoge zgolj zaradi monopolnih okoliščin in potuhe države, ne bodo prispevale k uspešni izvedbi SRS, prej bodo vir težav.

Ob predpostavki, da gornja HIPOTEZA velja, v nadaljevanju utemeljujem navedena dinamizatorja gospodarskega in družbenega razvoja na Primorskem.

 
NOVA RAZVOJNA PARADIGMA GORIŠKE IN PRIMORSKE

V dokumentu (3) Slovenske regije 2004 (SR 2004) so za Primorsko navedeni gospodarski kazalci za dve statistični regiji, in sicer za Goriško in Obalno-Kraško. Obe regiji sta primerljivi po mnogih gospodarskih kazalnikih. Vendar je za implementacijo Strategije razvoja Slovenije med njima kljub temu zelo velika in bistvena razlika v oceni NOSILCEV RAZVOJA na podlagi predstavljene HIPOTEZE.

Kdo so nosilci razvoja na Goriškem? Razvojna os gre mimo Ljubljane preko Idrije, Cerknega, Tolmina (z odcepom za Bovec) v Novo Gorico in nato v Padsko nižino. V panogi zahtevnih tehnologij so to podjetja: Kolektor, Hidria, Eta, ITW Metalfleks, AET Tolmin, TKK Srpenica in Iskra Avtoelektrika. Ta podjetja so leta 2003 realizirali več kot 120 milijard SIT izvoza. HIT iz Nove Gorice pa je v storitvah za tuje trge realiziral skoraj 40 milijard SIT izvoza in je največji davkoplačevalec v državni proračun. Obseg »izvoznih storitev« vsega drugega »goriškega turizma« so zagotovo zelo pomembne, vendar obstajajo za to zgolj ocene.

Na Obalno-Kraški statistični regiji pa je NOSILEC RAZVOJA trojček Skupina Splošna plovba, Intereuropa in Luka Koper. Skupaj je trojček dosegel skoraj toliko »izvoza storitev« kot HIT, in sicer pribl. 38 milijard SIT – ob tem, da je davčno polnjene državne blagajne popolnoma neprimerljivo. Ugledno podjetje Droga se težko primerja z Metalfleksom, rezultati medijsko uveljavljenega Istrabenza se ne morejo v izvozu primerjati niti z posameznimi podjetji, kot so TKK Srpenica, AET Tolmin ali Iskra Bovec, saj ta dosega v izvozu le skromnih 3,2 milijarde SIT.

Za obseg »izvoznih storitev« vsega »obalno-kraškega turizma« obstajajo zgolj ocene, zagotovo pa je ta številka večja, kot je izvoz trojčka transportno-logističnih storitev.

Kdo so torej NOSILCI RAZVOJA na Primorskem, ki bodo dosegali visoko gospodarsko rast v ostri tekmi na globalnih trgih, in kakšne infrastrukturne investicije jim država v podporo namenja?

Goriška ima za Slovenijo dragocene NOSILCE RAZVOJA za uspeh na globalnih trgih, ki jih SRS podpira zgolj načelno, in ne s konkretnimi projekti. Za Obalno-Kraško regijo pa so v portfelju področij in projektov konkretno našteti projekti kot investicija države. Po mojem mnenju to izhaja iz splošno uveljavljenega prepričanja o veliki dragocenosti slovenske Obale za izvoz logistično-transportnih storitev. Vzrok vidim v NEOVREDNOTENJU strateških ciljev in zavzemanju za projekte, ki izhajajo iz teh ciljev zgolj na podlagi pavšalnih ocen.

Če bi v SRS resnično sledili OVREDNOTENIM strateškim ciljem, bi morali obrniti na glavo dosedanjo politiko favoriziranja transportnih infrastrukturnih investicij na Obalno-Kraški regiji in Kopra kot edinega primorskega mednarodnega mesta, kot izhaja iz OdSPRS (4).

Želim biti konkreten, zato bom navedel kot študijski primer le en projekt iz SRS, to je investicijo v drugi tir Koper–Divača. V dokumentu je na str. 44 pod poglavjem 1.4 Stanje in strateške usmeritve Slovenije navedeno le »Za Slovenijo je velikega pomena železniški odsek Divača–Koper, ki postaja ozko grlo za prevoze iz koprskega pristanišča«. V portfelju projektov za gospodarstvo (str. 55) pa je naveden projekt: »Izgradnja železniškega odseka Koper–Divača«; nosilci ukrepa MZP, skladi EU, privatni kapital.
Investicija v drugi tir Koper–Divača je ocenjena na pribl. 120 milijard. Za nas davkoplačevalce je to izjemno veliko breme, zato imamo upravičene pomisleke.

Ključno vprašanje je torej, kam bo država vložila naš denar davkoplačevalcev? V dobre ali slabe projekte? GZS navaja revolucionarne irske in finske postopke. Jih zmoremo?

 
RAZVOJNI OBRAT V PRIHODNOST

V 21. stoletju, kamor smo namenjeni, so potrebne državne investicije v sodobno informacijsko, telekomunikacijsko in regionalno cestno infrastrukturo, ki bo podprla NOSILCE RAZVOJA v globalni tekmi. Obseg dejavnosti transportno-logističnih storitev, ki jih ponuja križišče železniških poti sever–jug in vzhod–zahod, mora biti odvisen od višine sredstev EU za železniško, cestno in pomorsko infrastrukturo, nadalje ekološke obremenjenosti, ekonomske upravičenosti. Navajanje morebitnih slovenskih nacionalnih interesov pa mora biti finančno ovrednoteno.

Med »izvoznimi storitvami« osrednja vloga pripada turizmu (igralniško-zabaviščni, doživljajski turizem, zdraviliški, kongresno-turistični …), ki ima za razliko od klasičnega izvoza blaga in storitev veliko odliko, da najbolj polni slovenski državni proračun (DDV, trošarine, davek od iger, koncesije pomenijo 60 % vseh davčnih virov) iz tujih blagajn (5).

 
NOVI RAZVOJNI PREDLOGI – Projekti za SRS

A) GORIŠKA REGIJA

Strategija razvoja Slovenije naj bi Goriško podprla kot regijo z NOSILCI RAZVOJA v elektrokovinski panogi, ki zagotavljajo visoko gospodarsko rast in izvoz na globalne trge. Država pa bo NOSILCEM RAZVOJA zagotovila znanstveno-raziskovalno podporo in visokošolsko izobraževanje, povezano z njihovo dejavnostjo: sinergijski učinki bodo omogočili nove tehnološke dosežke za večanje konkurenčnosti v globalni tekmi.

Nedvomno upravičena bi bila gradnja hitrih cest po razvojni osi Logatec–Idrija–Cerkno–Tolmin–Gorica z odcepi na Bovško in Kranjsko. Zagotoviti bi bilo treba tudi dovolj dobro cestno povezavo od Gorenjske skozi Posočje na Goriško in od tu dalje čez Kras na Obalo.

S takimi investicijami bi močno spodbudili turizem celotne Primorske in ga celovito navezali na Gorenjski turistični bazen. Posebna vrednost turizma za nacionalno ekonomijo, zlasti s stališča polnjenja državne blagajne z DDV in velikim multiplikatorjem prihodkov je predstavljena v članku (6).

Goriška regija ima velike tržne možnosti razvoja vseh treh turističnih produktov, ki jih kot prioritetne opredeljuje Strategija slovenskega turizma 2002–2006, to je igralniško-zabaviščni turizem, turizem dobrega počutja in poslovno-izobraževalni turizem. Ti programi že sedaj dajejo dobre rezultate. Uravnoteženi miks celotne ponudbe goriške regije bi zagotavljal dobro konkurenčno prednost območja in spodbujal razvoj tudi drugih storitvenih in sodobnih industrijskih dejavnosti.

Konkretno je treba v portfelju področij projektov navesti projekt »Gradnja goriške igralniško-zabaviščne destinacije«, kot je predvideno že v Strategiji slovenskega turizma. Ta projekt zahteva le primeren zakonski popravek v zvezi z razvojno naravnanim obdavčenjem igralniške dejavnosti.

Kot infrastrukturno podporo Goriški in celotni zahodni Sloveniji bi morala država zagotoviti tudi goriško univerzo oz. mrežo visokošolskih organizacij, znanstveno-raziskovalnih in kulturnih ustanov.

Nova Gorica mora s somestjem Solkan–Miren–Ajdovščina postati osrednje mednarodno in nacionalno pomembno mesto zahodnih Slovencev na etično zelo izpostavljenem območju.

Za utemeljitev naj navedem Odlok DZ RS na str. 9229, sprejet letos (4):
»Nova Gorica se zaradi izpostavljene lege na zahodni meji Slovenije razvija kot močno gospodarsko in kulturno središče, ki bo sposobno enakovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji in kot pomembno regionalno vozlišče.«

Žal pa so desetletne izkušnje take, da je Goriška razvojno zapostavljena, ožja Goriška pa podvržena izjemnemu davčnemu izčrpavanju. Ta pokrajina ima izjemne možnosti za razvoj gospodarstva v navezi s Furlanijo-Julijsko krajino (F-Jk) in bližnjo Padsko nižino, ki velja za eno najuspešnejših evropskih regij.

B) OBALNO-KRAŠKA REGIJA

Strategija razvoja Slovenije naj bi Obalno-Kraško podprla kot regijo z velikimi priložnostmi doživljajskega, poslovnega, zdraviliškega in igralniškega turizma z vsemi drugimi podpornimi dejavnostmi turizmu (cestna, letališka in pomorska infrastruktura). NOSILCI RAZVOJA na tem območju so organizacije, povezane s celovitim turističnim produktom. Omenjeni trojček kot NOSILCI RAZVOJA v transportno-logističnih storitvah pa bi lahko postopno razvil tudi funkcije logističnega centra za celoletno križarjenje po Jadranu in Mediteranu.

Avtocestni koridor že povezuje turistično razvojno os Postojna–Lipica–Obala. Ob tej osi s kraki na goriški Kras je treba zgraditi vso potrebno ponudbo za večdnevno zadrževanje gostov, da ne bo to le cesta na poti v Istro.
Nujna bi bila tudi hitra magistralna povezava od Sežane čez goriški Kras v Vipavsko dolino oz. Gorico-Novo Gorico.

mag. Boris Nemec
VIRI:
(1) Strategija razvoja Slovenije (osnutek za javno razpravo), junij 2004, UMAR RS v nadaljnjem SRS
(2) Mnenje GZS o Strategiji razvoja Slovenije, september 2004, v nadaljnjem Mnenje GZS.
(3) Priloga GV Slovenske regije, september 2004, v nadaljnjem SR 2004
(4) Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur. list RS, 76/04, v nadaljnjem OdSPRS
(5) Benchmarking Slovenia 2003, Ministry of the Economy, Republic of Slovenia
(6) Strategija razvoja slovenskega turizma z vidika globalizacije trgovanja, mag. Boris Nemec, Dnevi Turistice 2003, Portorož


V dnevniku je bil dne 15.2.2005 objavljen članek z naslovom "Reši jih lahko le tretja razvojna os", ki govori o hiranju gospodarstva v odročnejših krajih brez dobrih cestnih povezav.