Spoštovani minister Andrej Bručan

Veseli smo bili vašega obiska bolnišnice v Šempetru pri Gorici in pojasnil, da podpirate razvoj te ustanove, na katero gravitira 150.000 prebivalcev Goriške, Posočja in goriškega Krasa. V ta razvoj ste vključili tudi nadaljnje izpopolnjevanje urgentnega centra. Cenimo, da ste z razumevanjem sprejeli argumente, da je za urgentne primere Nova Gorica, še bolj pa to velja za druge kraje tega področja, zelo oddaljena od Ljubljane, še veliko bolj pa od Izole. Zato odločanje o zdravstvenih potrebah na Goriškem nima nobene povezave s potrebami na Obali. Isto napako je napravila prejšnja vlada v primeru Univerze na Primorskem, ki jo je ustanovila na Obali, čeprav ne more zadostiti potrebam celotne zahodne Slovenije. Prebivalci Goriške ne želimo, da bi sedanja vlada pri odločanju, kje bo najvišja stopnja bolnišnične urgence, ki bo zadostila potrebi po travmatološkem centru, obšla bolnišnico v Šempetru pri Gorici in to povezovala s svojo morebitno odločitvijo za bolnišnico v Izoli.
Goriška in še posebej somestje Nova Gorica - Šempeter pri Gorici bi lahko imeli strateško pomembno vlogo pri krepitvi sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Razvojna os iz Slovenije v Padsko nižino, kot enem najrazvitejših delov Evrope z 20 milijoni prebivalcev, pelje prek Gorice. Zato je krepitev Gorice - Nove Gorice kot gospodarskega in kulturnega mostišča pomemben slovenski strateški interes. Gorica, ki je bila zaradi fašizma in državne meje, potisnjena v zastoj, bo imela, z bližnjo sprostitvijo pretoka ljudi in storitev, ponovno veliko priložnost za gospodarski in družbeni preporod, kar pa je odvisno tudi od pravih odločitev v Sloveniji. Vsekakor Slovencem ne bi koristilo, če bi obmejna Gorica omagala v gospodarski in družbeni tekmi s Trstom in Vidmom in celo Tržičem. Razvoj Gorice, kjer živi in dela veliko Slovencev velja spodbuditi in izkoristiti za okrepitev vsestranskega sodelovanja s severovzhodno Italijo.

Krepitev sodelovanja med bolnišnicama v Šempetru pri Gorici in Gorici je potrebno podpreti z vizionarskimi odločitvami naša vlade.
Naj navedemo aktualen primer. Bolnišnica v Gorici načrtuje nakup »MRI naprave«. Ker je planiran nakup povezan z zagotavljanjem primernega števila naročil in preiskav in zaradi konkurence Vidma in Trsta, so slovenski strani dali ugodno srednjeročno ponudbo za cenejše preiskave, kot so v Ljubljani in Mariboru. Za nameček pa je Gorica za naše bolnike z osebnega vidika cenovno ugodnejša, na kar vpliva tudi krajša izguba delovnega časa. Če bi ministrstvo za zdravje tako sodelovanje potrdilo, bi to pomenilo odliv za plačilo storitev v tujino v treh letih skupaj cca 120 milijonov SIT. Pozitivna odločitev bi ponudila šempetrski bolnišnici argumente za nasprotno ponudbo, kjer je slovenska stran izjemno dobra, npr. pri urgentnih storitvah. Lahko bi šempetrski bolnišnici omogočili nakup »MRI naprave« in dopustili ugodno ponudbo storitev goriški bolnišnici. Tako bi se čezmejno sodelovanje krepilo in strokovno raslo in bi lahko preraslo v skupen nastop ponudbe bolnišničnih storitev v goriški pokrajini (na italijanski strani) in še dlje v deželo FJK, še preden bodo tudi zdravstvene storitve v EU prepuščene prosti konkurenci. Zakaj ne bi Slovenija izkoristila soseščine bogatih in številnih prebivalcev, tudi z zaposlitvijo italijanskih zdravnikov? Skupen nastop obeh bolnišnic bi lahko bil pomembna »izvozna storitev« naše regije, ki že danes dosega najvišji procent svojih prihodkov v tujini med vsemi slovenskimi regijami.
Tudi, če to razvojno perspektivo odmislimo kot preveč ambiciozno, Slovenija ne sme pokazati enostranskega pretiranega egoizma. Ne smemo pozabiti, da pride samo v državni proračun preko igralniškega storitev gornjih 120 milijonov SIT vsakih 14 dni, le iz sosednje goriške pokrajine (na italijanski strani), ki šteje 130 tisoč prebivalcev. Slovenija, ne sme ponoviti napak iz preteklosti, kot je bila izguba prometnega davka od obsežne čezmejne prodaje bencina ter prepustiti »nevtralizacijo« negativnih učinkov igralniškega turizma za naše sosede le lokalnim dejavnikom na obeh straneh meje. Vsak dan obišče Novo Gorico več tujih gostov, kot katerikoli področje na Slovenskem, tudi 5000 dnevno, ob vikendih pa še več. Zato upravičeno pričakujemo prav od slovenske vlade novo politiko čezmejnega sodelovanja, ki bo dolgoročno domišljena in konsistentna.
Forum za Goriško je seznanjen z uspešnim razvojem šempeterske bolnišnice v zadnjih letih, zato podpiramo njihove razvojne načrte. Posebej podpiramo načrt za izgradnjo urgentnega centra, kar bo za Goriško s Posočjem, Vipavsko dolino in tudi za precejšnji del Krasa pomenilo velik napredek v razvoju stroke in kakovosti zdravstvene oskrbe. Odločitev ministrstva za zdravje, da nadgradi urgentni center s travmatološki centrom pa bi Goriški regiji dala pomemben razvojni zalet za čezmejno sodelovanje na področju zdravstva.
Forumu za Goriško se zaveda, da je Primorska ob zahodni meji prometno izredno slabo povezana v smeri sever jug in že zaradi tega ni mogoče zagotoviti prebivalstvu dovolj hitrih in s tem kakovostnih zdravstvenih storitev niti z eno samo bolnišnico, niti z enim samim urgentnim centrom.
Podpiramo sočasen razvoj šempetrske in izolske bolnišnice v skladu s potrebami okolja in predvsem prebivalstva, ki potrebuje zdravstvene storitve. Potrebno je zagotoviti materialne pogoje za rast obeh bolnišnic in za razvoj stroke. Zavračamo tudi zamisli o pomembnosti enega dela Primorske in manjši pomembnosti drugega dela, ker sta v razvojnem smislu oba enako pomembna za Primorsko in Slovenijo.

Posamezni člani Foruma za Goriško aktivno sodelujemo v raznih oblikah čezmejnega sodelovanja, še posebej pa na zdravstvenem in univerzitetnem področju. Zato smo priložili tudi pisno podporo predsednice Protokola za čezmejno sodelovanje in direktorice GZS za severno Primorsko ge. Mirjam Božič ter pismo Konzorcija za razvoj Goriškega univerzitetnega Oddelka (IT), ki ga zastopa predsednik g. Nicolo Fornasir.

Hvala za pozornost


Podpredsednik Foruma za Goriško
Darko Žiberna, dr. med.

Predsednik Foruma za Goriško
mag. Boris Nemec

Priloge:
- Pismo predsednice Protokola o sodelovanju;
- Protokol o sodelovanju;
- Pismo Konzorcija za razvojGoriškega univerzitetnega oddelka;
- Predstavitev pobude Zdravstvo brez meja
- Študija o možni ustanovitvi evroregije v slovensko-italijanskem čezmejnem prostoru, poglavje 2.5.2 Zdravstvo, str. 118-119.