Slovenija ima do leta 2013 priložnost porabiti 200 mio € za energetske naložbe.  Doslej naj bi jih koristili le 9 mio €. Kljub temu, da jih, s tem trendom, ne bodo izrabili v celoti, ni slišati, da bi se na našem območju dogajalo kaj velikega. O vzrokih lahko samo žalostni ugibamo, informacije o dogajanju niso dostopne...

Pri koriščenju vodne energije pa nedvomno gre tudi za nasprotovanje lokalnih skupnosti. Zakaj? Te niso dobile v ponudbo dovolj vabljivih in konkretnih variant (tudi same niso bile dovolj aktivne in brez idej!), ampak le neke ankete…! Vsekakor pa tukaj, vsaj na Bovškem, manjka s strani vlade in energetikov projekt vsebinske in finančne povezanosti med izgradnjo sodobnih elektrarn in žičnic oz. turizma. Žal, je pri tem javnost odsotna, kot da ni zainteresirana…, čeprav gre za najbolj perspektivne žičnice oz. smučišče v Sloveniji.

Ključni akterji v turizmu bi lahko pokazali več širšega interesa in dinamike, vključiti širši krog… Pred kratkim sta v ATC stopila dva nova partnerja, ki se zdita nemočna, spričo odsotne volje in namere države, da tukaj razvije glavni zimski slovenski turistični center, za katerega so najboljše naravne razmere, še posebno spričo vse večjih stroškov umetnega zasneževanja na smučiščih, kjer je povprečna nadmorska višina najnižja od 1500 metrov. Vemo, da se na Kaninu smuka v glavnem odvija na višini med 1700 in 2300 metri.

Prav težave s klasičnim načinom investicijskih povezav v turizmu, pogojujejo dogovarjanje z energetiki. Tem bi lokalna skupnost prižgala luč za energetske naložbe, oni pa bi se z lokalnim turizmom partnersko povezali pri izgradnji žičnic in še drugi turistični infrastrukturi.  Povezava s tako zanesljivim virom financiranja bi bila vabljiva tudi za še druge partnerje kot je npr. Promotur.

Žal, partnerstvo z njim in skupno načrtovanje žičnic ter turistične infrastrukture sploh, na obeh straneh Kanina in dolinah, zamuja že vse od ustanovitve konzorcija za izgradnjo kaninskih žičnic. Z združenim znanjem, odpiranjem tržišča, novih investicij, bi se stvari odvijale bistveno manj dramatično in bi bila realizacija ter kasnejša modernizacija vedno za korak pred slovenskim zimskim turizmom, ne pa na njegovem repu ali še tega ne držijo več, če se izkaže, da žičnice ne bodo odprli pred prazniki. Danes bi bili sredi novih čezmejnih projektov infrastrukture odličnosti v praksi in ne le po naravnih danostih oz. na papirju odlični med začetniki. Smo mar začetniki kot nižje navzdol od Soči?

Kdaj bomo presegli meje v glavah na državnem, regijskem in občinskem nivoju. Tudi tisto na Vršiču? Torej, ni vprašanje denarja, ampak angažiranja.
 

Miran Mihelič