Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske Nova Gorica

Usmeritev VIRS je torej v zagotavljanju ustreznih visokošolskih in raziskovalnih programov, ki bi se integrirali v regijo. To lahko dosežemo z vzpostavljanjem novih visokošolskih ustanov in programov ali preko organizacijsko samostojnih dislociranih enot obstoječih visokošolskih ustanov. Vanje bi bili vključeni strokovnjaki iz regije in matične ustanove: s takim sistemom se zagotovi preko matične visokošolske ustanove visoka kvaliteta ter hkrati izkoristi človeški potencial regije na določenem strokovnem področju (zaposlitev tudi predavateljev in raziskovalcev iz regije poleg matičnega kadra fakultete v okviru dislocirane enote, asistenti in mladi raziskovalci delujejo pretežno v dislocirani enoti...). Ustvarjanje novih samostojnih visokošolskih in izobraževalnih ustanov »na silo« ne prispeva k ohranjanju kvalitete izobraževalnega in raziskovalnega dela, zato se nam zdi naš koncept posebno zanimiv tudi za regionalizacijo visokega šolstva po celotni Sloveniji: v primeru dislociranih enot se ohrani kontrola kvalitete iz obstoječih visokošolskih ustanov, hkrati pa se integrira v relativno samostojne dislocirane enote človeški potencial regije. Za razvoj bistvenih znanj in raziskovalnega dela za potrebe razvoja regije pa se lahko oblikuje samostojna fakulteta, vendar lahko tudi pod okriljem obstoječe univerze, s tem se zopet zagotavlja nadzor nad kvaliteto fakultete s strani univerze.

Taka zasnova omogoča izobraževanje in raziskovalno delo bližje centrom razvoja v gospodarstvu in potrebam regijskih ustanov, kar so podjetja in druge ustanove jasno izrazile in močno podprle. Na ta način vidijo veliko priložnost pri njihovem nadaljnjem razvoju in s tem razvoju regije in celotne Slovenije (podjetja z Goriške so na področju razvoja v strojni in elektro industriji trenutno v samem vrhu v mednarodni konkurenci). Koristimo lahko zelo močno bazo v goriškem srednješolskem izobraževanju in izkoristimo sinergijske učinke (infrastruktura, vertikalna povezljivost, študenti...). Vzpostavlja se proti utež in preprečuje odliv študentov v italijansko Gorico, hkrati pa se izkorišča sinergijske učinke na določenih področjih (v Gorici sta dva kampusa tržaške in videmske univerze s približno 5000 študenti). Goriški prostor je tudi tesno povezan z slovensko manjšino v Italiji. S približanjem visokošolske dejavnosti manjšini, se ji v veliki meri olajša dostop do slovenskega visokošolskega izobraževanja in s tem utrjuje njen položaj v Italiji. Strokovnjaki iz regijskih podjetij in ustanov so izrazili svojo pripravljenost pri razvoju in delu novih državnih visokošolskih ustanov in dislociranih enot obstoječih državnih ustanov v regiji (posredujejo lahko svoje specifično strokovno znanje ter tako omogočajo kvalitetnejšo integracijo raziskav in izobraževanja v podjetja). Istočasno se evolucijsko razvija znanstveni kader v sklopu dislociranih enot ali pa samostojnih fakultet in s tem se prepreči nekontroliran in nekvaliteten razvoj visokošolskega izobraževanja in raziskovalnega dela v regiji. Približanje le tega uporabnikom in izvajalcem v regiji izkoristi dodaten človeški potencial, ki v nasprotnem primeru ostaja nedejaven (stroški študija v drugih regijah, neidentificiranje in neintegriranje strokovnjakov iz regije z oddaljenim centrom (specifične potrebe regije)...). Zaposleni na obstoječi samostojni visokošolski ustanovi Politehniki (ki je sicer »prepustila inkubiranje« nekaterih novih visokošolskih programov VIRSu) in na novih državnih visokošolskih ustanovah in dislociranih enotah na Goriškem lahko predavajo in raziskovalno delujejo na vseh teh različnih ustanovah (s tem je zagotovljena mobilnost študentov in profesorjev ter dodatna interdisciplinarna kvaliteta razvoja visokošolske in raziskovalne dejavnosti). Ravno tako se s sodelovanjem s slovenskimi visokošolskimi ustanovami in njihovimi sodelavci, ki predstavljajo na določenih strokovnih področjih vrhunske ustanove in posameznike, zagotavlja v regiji razvoj tistih programov, ki jih obstoječe regijske visokošolske ustanove ne ponujajo oziroma jih trenutno ne morejo ponuditi, vendar jih predvsem gospodarstvo potrebuje.

Tako zastavljen koncept razvoja visokošolskega izobraževanja je vsekakor usklajen s cilji na področju visokega šolstva, znanosti in tehnologije v koalicijski pogodbi nove vlade, saj:

• je tako zasnovan regijski sistem odziven na potrebe okolja,
• z ustanavljanjem fakultet pod okriljem obstoječih univerz in relativno samostojnih dislociranih enot pod okriljem obstoječih fakultet prispevajo k demonopolizaciji centra in hkrati omogočajo ohranjanje in rast kvalitete študijskega in izobraževalnega dela,
• ker se izkoristi raziskovalce iz regije za pedagoško delo, se zmanjšuje število raziskovalcev, ki ne delujejo pedagoško,
• s povezovanjem različnih visokošolskih ustanov v regiji se ustvarjajo pogoji za pripravo novih interdisciplinarnih programov z največjo možno mero vključitve strokovnjakov iz podjetij v regiji, ki poznajo potrebe svojih podjetij po zahtevanih znanjih,
• s približanjem izvajanja visokošolskih programov in raziskovalnega dela študentom v regiji z istočasno tesno povezanostjo s podjetij in drugimi ustanovami, se lahko z ustreznimi akcijami zagotovi povečan vpis v naravoslovno-tehniške programe,
• obmejni položaj Severne Primorske prinaša priložnost za sooblikovanje evropskega visokošolskega prostora tudi s skupnimi programi med slovenskimi in tujimi univerzami,
• omogoča vzpostavitev sodobnega sistema visokošolskega izobraževanja, ki temelji na izobraževanju in raziskovanju ter v tesnem kontaktu z regijskimi podjetij in ustanovami intenziven prenos znanja,
• z integracijo visokošolskih ustanov in podjetij v regiji na podlagi približanja visokošolskih ustanov centrom razvoja v podjetjih, se poveča uporabna vrednosti znanosti v inovativnem družbenem okolju,
• se strokovnjaki in znanstveniki iz regionalnih podjetij lahko vključijo v izobraževalno dejavnost na visokošolskih ustanovah v regiji in s tem povečajo vrednost svojega strokovnega in znanstvenega dela,
• s približanjem izvajanja izobraževanja in znanstvenega dela podjetjem, se lažje zagotovi pregleden in odziven način sistem financiranja znanstvenoraziskovalnega dela iz javnih sredstev, istočasno pa je z bližino izvajanja znanstveno raziskovalnega dela interes podjetij za njegovo financiranje večji in učinkovitejši,
• z vzpostavitvijo dislociranih oddelkov obstoječih državnih visokošolskih ustanov ali pa novih državnih visokošolskih ustanov v bližino podjetji se bo znanstveno raziskovalni kader iz teh podjetij lažje odločil za pridobitev doktorskih naslovov in vključitev v izobraževalni proces,
• z vzpostavljanjem različnih dislociranih oddelkov in novih ustanov se bo pospešilo njihovo medsebojno sodelovanje in v sodelovanju s podjetij in drugimi ustanovami iz regije razvilo različne uporabne interdisciplinarne projekte pomembne za regijo in državo,
• z integracijo visokošolskega izobraževanja v regijo na področjih, kjer ima regija potencial in možnosti nadaljnjega razvoja, se izboljša koordinacija med raziskavami na univerzah, inštitutih in zasebnem sektorju in s tem pospešuje tehnološki napredek,
   
• manjša in srednja podjetja imajo omejene možnosti za lasten in samostojen razvoj, geografsko približanje strokovnjakov v dislociranih enotah ali novih državnih fakultetah in inštitutih pa omogoča tudi enostavnejše in učinkovitejše vsakodnevne stike pri razvojnih projektih pomembnih za razvoj malih in srednjih podjetij,
• se izkoristi že določeno infrastrukturo, ki lahko na ta način prerase v močno razvojno infrastrukturo (tehnološki park, različni inštituti, laboratoriji v podjetjih in različnih šolah).

Zavod je pričel operativno delovati v novembru leta 2004 in v tem času vzpostavil dialog z vsemi tremi slovenskimi univerzami in mnogimi visokošolskimi zavodi ter jih povezal z regionalnimi podjetji in ustanovami. Gospodarstvo in druge regijske in lokalne ustanove izražajo veliko podporo dejavnosti VIRSa in so pripravljene aktivno sodelovati pri razvoju. Vsi visokošolski programi, katerih vzpostavitev in izvajanje VIRS podpira, izhajajo iz potreb in priložnosti gospodarstva in regije in predstavljajo izobraževanje za deficitarne poklice ali pa poklice, ki so za Goriško regijo zanimivi in v prihodnosti potrebni.

Potrebno je poudariti, da omenjeni koncept razvoja visokošolskih programov v regiji izkorišča možnosti in potencial regije za hkratni razvoj celotne Slovenije (z vključevanjem študentov iz drugih regij, ki se bodo zaposlili v drugih regijah, in profesorjev ter raziskovalcev iz drugih regij, ki sodelujejo pri konkretnih raziskovalnih projektih in visokošolskih programih, ki se izvajajo v regiji). Sinergijski učinki takega sodelovanja se nato lahko preko študentov in raziskovalcev preslikajo v ostale slovenske regije. Torej, prednosti, ki jih nudi regija, lahko učinkovito in uspešno uporabimo ter kvalitetno nadgradimo za razvoj celotne Slovenije.

Nova Gorica, 21.2.2005