1. UVOD:

Na kaj me napeljuje naslov DILEME GORIŠKE:

Pojem DILEME

Kje vidim dileme jaz:

  • nikakor ne v problemih, ki so očitni in potrebni čimprejšnje rešitve,
  • dileme vidim v poti in načinu, kako k problemom pristopiti, kdaj in s kom jih razreševati.

Pojem GORIŠKA:

Nameravam govoriti o Goriški kot regiji in o Novi Gorici kot njenem središču.
Kaj je zame GORIŠKA REGIJA: K sreči je to zelo enostaven odgovor, saj se pričakovanja, ki so med nami vezana na nastanek Goriške pokrajine v glavnem pokrivajo z območjem t.i. Goriške statistične regije. Za to se moramo boriti, večjega ozemlja znotraj Goriške pokrajine ne moremo pričakovati. Tako pokrajino si moramo izboriti in biti pri tem enotni, kar doslej mnogokrat nismo bili.
Osnovni podatki:

  • velikost 2.325 km2, 11,47% oziroma 4. po velikosti med statističnimi regijami,
  • število prebivalcev:118.500, 6,03% oziroma 7. med statističnimi regijami.

Pojem NOVA GORICA:

To zame vsekakor ni statistično naselje Nova Gorica s svojimi 13.500 prebivalci, ampak mestno območje od Solkana do Vrtojbe, torej skupek 10 naselij na območju dveh občin s skupaj (komaj) nekaj manj kot 27.000 prebivalci. Z nekoliko fantazije pa lahko govorimo še o širšem mestnem območju (kot je tudi opredeljeno v SPRS) od Nove Gorice do Ajdovščine skupaj skoraj 50.000 prebivalci.

Zakaj poudarjam velikost in število prebivalcev:

  • ker je na žalost to pomembno (statistično in posledično v vseh odločitvah, ki slonijo na statističnih podatkih) tako v slovenskem kot mednarodnem evropskem prostoru.


TEME ZA RAZPRAVO:

1. Nova Gorica in Goriška v slovenskem prostoru

Nova Gorica mora postati enakovreden partner v policentrično zasnovanem omrežju slovenskih urbanih središč.
Zakaj to ni že sedaj:

  • Z letos sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) je sicer opredeljena kot eno od (14) nacionalnih središč, kar se sicer lepo sliši, vendar spada v »drugo ligo« za mesti v slovenski razvojni osi Maribor - Ljubljana – Koper, ki so opredeljena kot t.i. nadnacionalna središča.
  • Nova Gorica je v SPRS sicer deklarativno opredeljena kot pomembno slovensko središče na zahodni meji, ki se mora gospodarsko in kulturno razvijati tako, da bo s svojimi vplivi segala tudi preko meje in s tem izravnavala čezmejne vplive z druge strani. V konkretnih usmeritvah pa SPRS Novi Gorici ne daje potrebne podpore (kot n.pr. o vlogi prometne smeri po Vipavski dolini, kar je za nadaljnji razvoj območja Mednarodnega prehoda Vrtojba, posredno pa tudi celotne Goriške, izrednega pomena, vendar je deklasificirana na meddržavno smer, enakovredno Keltiki od Idrije do Čedada).
     

Kaj moramo ukreniti:

Povečati vpliv Goriške regije in Nove Gorice v slovenskem prostoru in v glavah odločujočih v Sloveniji z:

  • z izkoriščanjem svoje geografske lege ob meji, ki je sicer skoraj ni več, kljub temu pa označuje dva razvojno in mentalno različna svetova, razlike pa so lahko močna spodbuda za razvoj,
  • z razvojem infrastrukture znotraj regije (enakovreden dostop do vseh središč v regiji) in navzven – v Slovenijo in evropski prostor,
  • z razvojem tistih dejavnosti v naši regiji, ki so za Slovenijo specifične in konkurenčne,
  • z razvojem človeških virov in zagotavljanem njihovega delovanja v našem prostoru,
  • z močnejšo prisotnostjo v državnem središču in v evropskih institucijah (lobiranje, posebne ekipe kot RRA ipd.) .
     

Cilji:

  • Oblikovanje policentričnega omrežja naselij v Sloveniji, kjer bodo zaradi dobrih prometnih povezav in kratkih razdalj lahko državne in gospodarske institucije locirane tam, kjer bodo imele največ pozitivnih vplivov na razvoj Slovenije, na razvoj regije in na razvoj središča samega. (Ta teza je seveda del moje vizije razvoja Slovenije, ki pa ima veliko nasprotnikov).
  • Večjo moč – tudi v slovenskem prostoru - lahko dobi Nova Gorica le s povezovanjem preko meje, kjer se Gorica sooča s podobnim zapostavljanjem v italijanskem prostoru. Torej ne zapiranje, ampak sodelovanje enakovredno prepletanje dveh partnerjev na obeh straneh meje in doseganje skupnih učinkov in nove kvalitete.

 


2. Nova Gorica in Goriška v evropskem prostoru

Nova Gorica in Goriška sta najbolj izpostavljena dela slovenskega prostora na zahodu države in neposredno vključena v širši evropski prostor. Zato se nam še toliko bolj postavlja vprašanje umestnosti čezmejnega povezovanja ter oblik tega povezovanja. Ljudje na meji hkrati čutimo potrebo in vidimo prednosti takega povezovanja, na drugi strani pa do povezovanja, ki bi pomenilo utapljanje tega dela Slovenije v neslovensko okolje, izgubo identitete, izgubo samostojnosti gojimo prirojeni prastrah. Zato:

  • Evroregija da, vendar ne kot institucionalizirana oblika (pa čeprav s sedežem v Ljubljani).
  • Evroregija je po mojem prepričanju le teritorij, na katerem se na nekaterih področjih delovanja gojijo skupni interesi, skupni projekti in skupne realizacije teh projektov.
  • Če skupnih interesov ni, potem take tvorbe ne rabimo. Na področjih, kjer skupnih interesov ni, tudi ni evroregije.
  • Pri tem nam lahko služijo izkušnje s Skupnostjo Alpe-Adria, ne pa z neko naddržavno tvorbo. Prepričan sem, da je lahko taka evroregija zaradi skupnega evropskega prostora mnogo bolj uspešna kot je bila Skupnost Alpe-Adria, vendar le, če v njej ne bo prisile.
  • To velja tako za Ilyjevo evroregijo kot za mini evroregijo na stičišču obeh Goric.
  • Nova Gorica ima z Gorico v Sloveniji ni v Evropi izjemno lego in priložnost za čezmejno povezovanje. Ta možnost je naš skupni izziv, ki pa ga ne smemo s silo voditi v zlitje obeh mest v eno, ampak vzpostavljati čim tesnejše sožitje in komplementarnost.
  • Nova Gorica in Gorica imata vse možnosti, da postaneta vzorčna siamska dvojčka, kar pomeni da kljub zbliževanju ohranita svoj značaj, pogojen z vzroki nastanka vsakega od njih.
  •  

Cilj:
V tako povezani čezmejni urbani aglomeraciji bi morala država Novo Gorico še posebej podpirati, da bi bila sposobna s svojimi dejavnostmi ne le pokrivati potrebe svojega slovenskega zaledja ampak svojo moč žarčila tudi preko meje in s tem izenačila vplive močnejših gospodarskih in urbanih aglomeracij v Italiji.


3. Nova Gorica v Goriški regiji

Vračam se na tezo, da Nova Gorica ni le statistično naselje, ampak tudi Šempeter in Vrtojba, kasneje pa tudi (zaenkrat z malo domišljije) Ajdovščina.

  • Občina Šempeter – Vrtojba tako vlogo mora sprejeti in razvijati regionalno središče kot enakopravni partner. (regionalna bolnišnica je v Šempetru, najperspektivnejše razvojno območje na širšem območju mesta ali celo regije je mednarodni mejni prehod Vrtojba). Le taka Nova Gorica se bo lahko komplementarno razvijala in se enakovredno kosala z Gorico na drugi strani meje.
  • Za enakovredno konkurenco z bistveno močnejšimi urbanimi središči v neposredni bližini na italijanskem ozemlju tudi tako oblikovana širša Nova Gorica skupaj z Gorico ne bo dovolj močna. Zato se bodo morala naselja v Vipavski dolini povezovati v širšo urbano regijo v obliki grozda ob osi, ki jo predstavlja vipavska hitra cesta. Ta je časovno razdaljo n.pr. med Ajdovščino in Novo Gorico zmanjšala na manj kot 20 minut, s tem pa omogočila ne samo normalno delovno dnevno migracijo, ampak tudi delitev funkcij med naselji, ki bi se lahko razvijala z usklajeno ponudbo za celotno urbano regijo. S tem se bomo po moči približali primerljivim urbanim regijam v Italiji, po raznolikosti in kvaliteti življenja (pogoj je, da v čim večji meri ohranimo naravne in bivalne kvalitete v našem okolju) pa jih bomo lahko prekašali.
     

kaj moramo storiti:

  • Ob spoštovanju obstoječe delitve mestnega območja na dve občini (MONG in OŠV) dozoreva spoznanje o organski povezanosti in nedeljivosti tega prostora. To spoznanje in proces približevanja je treba samo še gojiti in utrjevati. Pozitivne izkušnje so pri tem vse pogostejše.
  • Najmanj, kar bi morali na relaciji MONG – OŠV storiti je skupno načrtovanje urbanega prostora, torej skupna priprava urbanistične zasnove urbanega območja ne glede na občinske meje. kar pa se – kljub z zakonom ponujenim možnostim – doslej ni zgodilo in se, kot kaže, ne bo niti v bližnji bodočnosti. Torej izziv, s katerim se bo treba še soočiti.

Cilj:

Ni treba, da si postavljamo za cilj ponovno združevanje občin, ampak skupno delovanje pri reševanju problemov v prostoru in med ljudmi (gotovo obstoji sorodnost, povezanost ali celo istovetnost vsaj pri osemdesetih procentih problemov in projektov obeh občin).

 

4. Razvoj Nove Gorice

Strategija prostorskega razvoja občine in urbanistična zasnova mestnega območja:

  • Urbanistična zasnova mora ponuditi odgovore na sodobne izzive, hkrati pa puščati možnosti za nastajanje novih izzivov in odgovorov nanje. Mesta so podvržena hitrim spremembam, ki jih narekuje sodoben razvoj, zato jih ne moremo omejevati s togimi urbanističnimi predpisi, ki smo jih navajeni in ki se jim (tako izgleda) le s težavo odpovedujemo.
  • Tržni odnos do prostora je realnost tudi v Novi Gorici in pred njim se ne smemo zapirati.
  • Zato moramo prostorsko politiko čim bolj liberalizirati, postaviti pa le tiste omejitve, ki so nujne za varovanje javne koristi. V fazi priprave in sprejemanja omenjenih dokumentov bomo morali izoblikovati odgovore na nekatera vprašanja, ki jih navajam v nadaljevanju.

Kaj so najpomembnejši generatorji razvoja v mestu (navajam samo dva, ki sta po mojem prepričanju bistvena, širša razprava pa se bo morala dotakniti tudi drugih – razvoja produktivnih delovnih mest, športa in :

  • Gotovo je na prvem mestu igralništvo. Občina in mesto se morata končno do tega generatorja razvoja tudi zavestno opredeliti, ne pa ga jemati po eni strani kot dobrodošel vir zaslužka, po drugi pa kot vir vsega slabega, kar se v mestu pojavlja. Odgovor na to vprašanje je po mojem mnenju že znan. Nova Gorica – hočemo ali ne – je igralniško mesto in se tej funkciji v bodoče enostavno ne more več odpovedati.
     

Predlogi:

  • do te dejavnosti z vsemi njenimi pozitivnimi in negativnimi posledicami je treba čimprej oblikovati jasna razmerja in jo upoštevati kot enega najpomembnejših generatorjev razvoja mesta, ki naj omogoča in hkrati zahteva razvoj tudi druge turistične ponudbe ter skupaj z njo ustvari blagovno znamko Goriška turistična destinacija.
  • oblikovati prostorske, ekonomske in socialne kriterije za umeščanje te dejavnosti v mestni prostor.
  • Visoko šolstvo že skoraj ne bi več smel biti izziv, ker bi v Novi Gorici moralo biti razvito še bolj kot je. Sodoben ekonomski in družbeni razvoj zahteva visokošolsko izobraževanje vsaj na enakem nivoju kot ga je pred petdesetimi leti nudilo srednje šolstvo, takrat, ko smo v Novi Gorici uspešno razvijali regionalni srednješolski center. Politehnika je odličen projekt, ob katerem pa se morajo razvijati tudi manj zahtevni programi, v povezavi z drugimi slovenskimi univerzami in izobraževalnimi ustanovami na drugi strani meje.
     

Predlogi:

  • Izkoristiti sinergijo vplivov štirih bližnjih univerz na prostor Nove Gorice in Gorice (Univerza v Ljubljani in Primorska univerza na naši strani, Tržaška in Videmska na italijanski) ter v tej presečni množici ustvariti novo kvaliteto, ki naj postopoma pripelje tudi do nove univerze.
  • zagotoviti prostor za razvoj visokošolskih ustanov na najprimernejših lokacijah v mestu, tudi v sredneješolskem centru, iz katerega naj se v prihodnosti umakne osnovna šola, zanjo pa je treba varovati vse razpoložljive površine na Ledinah.