Pred petimi leti je dvanajst članic Evropske unije odpravilo lastna plačilna sredstva in namesto le teh uvedlo novo valuto: evro. Makroekonomsko je nova valuta upravičila svoj obstoj, saj je stabilna valuta, ki ima veljavo v svetu. Problemi, ki jih evro doživlja na svetovnih valutnih trgih, pa so posledica špekulativnih akcij. Evro namreč ogroža prevlado ameriškega dolarja in konkurira japonskemu jenu ter švicarskemu franku. Krepitev moči valute je resda odsev njene stabilnosti, vendar pa zmanjšuje izvozno konkurenčnost gospodarstva držav evrskega področja. Preboj evra na prvo mesto na valutnem trgu je še pred nami, in bo ob nadaljevanju drsenja dolarja kmalu lahko dosežen.

Druga plat evra pa je manj svetla, izkušnje z evrom med prebivalci držav, ki so ga uvedle niso samo pozitivne. Nova valuta je prinesla veliko podražitev:

  • z neupravičenim zaokroževanjem na 0,10€ (seveda navzgor);
  • z oblikovanjem cen na novih psiholoških mejah - kar je bilo nekoč 2,99 DEM (ali približno 1,5 €), je postalo 1,99€ (ali skoraj 25% dražje), čez čas pa je marsikateri artikel imel enako nominalno ceno kot prej (ali skoraj 100% višjo ceno !);
  • s skritimi podražitvami, ki so bile razložene kot sezonske spremembe ali pa so izrabljale pozabljivost kupcev - cene oblačil in obutve, hotelske storitve, prevozi s taksijem itd. Trgovski prijemi z raznimi akcijskimi ponudbami, 3 x 2 ipd. so zelo izpiljeni mehanizmi za zamegljevanje potrošniškega uma.

Statistični uradi večine teh podražitev niso upoštevale pri izračunih inflacije zato uradna statistika prikazuje, da prehod na evro ni povzročil splošnih podražitev. Vendar je mnenje potrošnikov marsikje drugačno. Nezadovoljstvo z evrom je tleča žerjavica v Franciji, kjer za računanje še vedno pogosto uporabljajo franke, v Italiji, kjer je notranji trg zastal tudi zaradi evra, in v Nemčiji, kjer ga ironično imenujejo „Teuro“ (teuer pomeni drag).

Tudi v Sloveniji evro povzroča podražitve, ki so se začele že pred začetkom dvojnega označevanja v marcu 2006. Najprej so se pojavile „navadne podražitve“, nato so prodajalci začeli zaokroževati na 0,10 €, sedaj pa zaokrožujejo navzgor tudi do psihološke meje (2,99€,  19,99€  in podobno). Predpisi, ki naj bi tako ravnanje preprečili, so bili sprejeti, toda v njih so sankcionirani le grobi prekrški (predvsem dejanja, ki odkrito nasprotujejo uvedbi evra) ne pa špekulativna dejanja, katerih je največ.

Ali lahko kaj storimo proti temu? Odgovor je – da. Spremenimo lahko svoje dojemanje vrednosti denarja. Vrednost bankovcev za 500 € in 200 € je mnogo večja od vrednosti največjega tolarskega bankovca. Že zaradi tega jih ne bomo dosti videvali. Zaradi težavnega unovčevanja pa jih tudi ne bomo radi sprejemali v plačilo in bomo raje zahtevali bankovce manjših vrednosti. Težave so celo pri unovčevanju bankovcev za 100 €, kar pa je že hudo. Veliko bomo imeli opravka s kovanci za 1 € in 2 €, zato nam tudi ponujajo posebne denarnice in plastične razporejevalce kovancev. Ker bodo mnoge cene zaokrožene na 0,10€, bodo bakreni kovančki za 1c, 2c in 5c kmalu „nepotrebni“. Razmišljanje o kovancu kot o drobižu, ki ga vračamo ali ga celo pustimo kot napitnino (Angleži temu pravijo change, srbohrvaški izraz je „kusur“), tako ne bo omejeno le na 10c, 20c ali 50c,  temveč bo veljalo tudi za kovanca za 1€ in 2€. Plačilo s kovanci bo obravnavano kot plačilo z „drobižem“, vsi se ga bodo otepali in s tem nehote vsiljevali mnenje, da sta tudi kovanca za 1€ in 2€ le drobiž. Ravno to pa je tudi povod za neupravičene podražitve. Z izdajo bankovcev za 1€ in 2€ bi zato osnovni enoti evropskega denarja vrnili vso čast, ki ji pripada.

Doslej je bilo že nekaj pobud za izdajo obeh bankovcev vendar niso uspele. Pobude so dali posamezna ministrstva ali druge ustanove, ki pa niso odražale mnenja večjega števila ljudi.  Zato menim, da bi ponovna pobuda, tokrat v obliki državljanske peticije, ponovno sprožila razpravo o tem vprašanju, še posebej, če bi prišla iz več držav. Verjamemo, da bi množičnost lahko prepričala svet guvernerjev Evropske centralne banke.

Vabimo vse, ki to pobudo podpirate, da se ji pridružite in v zavihku „Peticija“ oddate svoj glas „ZA“ bankovca za 1€ in 2€. V zavihku „Kontakt“ pa zapišete svoje mnenje, opozorite na kakšno zanimivo in koristno povezavo in s tem pripomorete k uspehu akcije. Potrebujemo tudi vašo pomoč pri prevodih v vse uradne jezike Evropske unije, da bi lahko seznanili čim več evropskih državljanov o tem predlogu. Vašo pripravljenost pomagati lahko sporočite v zavihku „Kontakti“.

PETICIJA

Podpisani državljani držav Evropske unije, kjer je uradno plačilno sredstvo evro, zahtevamo da Evropska centralna banka čim prej začne postopek za izdajo bankovcev za 1€ in 2€. Ukrep je nujen zaradi rasti vrednosti evra, krepitve zaupanja vanj ter za zmanjševanje občutka manjvrednosti in za zaustavitev rasti cen. Banka naj preuči tudi možnosti za izboljšanje kakovosti bankovcev (večja trpežnost, boljša zaščita, Braillove označbe).

Še v medijih objavljena članka:

Razmišljanja ob članku: