Kot pobudnik akcije podpisovanja peticije za uvedbo bankovcev za 1€ in 2€ bi rad podal nekaj argumentov ZA to pobudo, ki v priloženih besedilih niso bile zajete. Pravzaprav se zaradi zelo skopo odmerjenega časopisnega prostora omenjeni argumenti v mojih člankih skorajda telegrafsko razloženi in je kritika ali polemika razumljiva. Vesel sem, da je do kritike prišlo, saj na vsa moja dosedanja javna oglašanja ni bilo negativnih reakcij, kar po italijanskem pregovoru pomeni: „Chi tace acconsente.“ - „Kdor je tiho se strinja.“. Kritika ali polemika je dobrodošla, saj daje možnost dodatnih argumentacij za moje teze. Zdaj pa k stvari.
V mojih tekstih sem povsod omenjal, da uradna statistika v evroobmočju ni zabeležila večjega porasta cen zaradi uvedbe evra. Metoda določanja vsebine t.i. košarice recimo v Italiji se spreminja. Ena zadnjih sprememb je bila na primer, da so iz košarice vrgli ven liker Sambuca in milo za pranje perila. Če vprašate mlajšo generacijo (rojenih po 1970) teh artiklov ne kupujejo in jih niti ne uporabljajo. To je primer kako je sestavljena košarica v Italiji, vendar tudi pri nas Zveza potrošnikov Slovenije ni zadovoljna s sestavo le te. Zato uradna statistika ne le da ne odseva percepcije potrošnikov, temveč niti ne kaže realnega stanja.
Ko omenjam podražitve govorim o tem, da so se določene cene dvignile brez opravičila v rasti energentov ali drugih surovin v nekem določenem obdobju, ki se je začuda ujemalo s koledarjem prehoda na evro. Prvi val smo potrošniki in tudi strokovna javnost opazili na začetku obdobja dvojnega označevanja marca 2006. Takrat so banke kartelno podražile vse provizije, poštne in telekomunikacijske storitve so se zvišale, pa tudi v maloprodaji prehrambenih artiklov je bilo čutiti premike. Drugi večji val podražitev je bil kakšen mesec pred prehodom na evro, večinoma so podražili celotne cenike za določen procent in ceno izražali zaokroženo na 10 ali 100 SIT. Tu mislim predvsem na storitvene dejavnosti in gostinstvo. Trik je v tem, da so ponudniki ob prehodu na evro lahko rekli, da cen niso spreminjali. Le redki so pred uradnim prehodom na evro cene zaokrožili na evro (na 0,05 ali 0,1€), kar pa se je množično zgodilo 1.1.2007. Med njimi so najspornejše podražitve tistih ponudnikov, ki so hkrati skorajda monopolisti, kot je DARS, taksi službe, plačilo parkirnin v mestih idr. Pojavil se je že tretji val podražitev, ki sem ga pričakoval kasneje, je pa tudi najnevarnejši. Z novo valuto imamo tudi nove „mejnike“ vrednosti. Kar je bilo enkrat vredno enega „jurja“ bo pri tistih, ki se ne poglabljalo kaj kmalu lahko bilo vredno 10€ (ali skoraj 2,4 krat več). Zato je že normalno, da tisto kar so še pred mesecem dni dajali za „borih“ 999 SIT, zdaj stane „le“ 4,99 € (ali 20% več). Skoraj vse družbe, ki reklamirajo svoje hipermarkete z velikimi črkami pišejo, kako so cene zmanjšale. Večina cen se konča z 9c (1,29€, 2,99€ oz.19,99€) obenem so več artiklom katerih ne reklamirajo dvignili cene. Zveza potrošnikov Slovenije je v petih dneh dobila več kot 600 prijav, in to je bil le začetek.
Konec tega leta se bo lahko potegnilo črto in bomo videli kaj bo. Prepričan sem, da se bodo podražitve še nadaljevale, nekatere cene bodo šle po italijanskem in nemškem scenariju: kar je bilo nekoč 100 DEM ali 100.000 ITL je zdaj gladko 100€. Tu ob meji smo večinoma poznali lire, v notranjosti Slovenije nemške marke. Na primer kvalitetne kavbojke so bile vedno okoli 100.000 lir (kakšnih tisoč lir ali dva manj), zdaj stanejo 100€ (kakšen evro ali dva manj!). Redno hodim na sejme v Nemčijo (Köln), ponavadi moj italijanski partner rezervira in plača hotel. Pred prehodom na evro je plačeval 185 DEM, manj kot leto kasneje je enoposteljna soba stala 180€. Na sejmišču so pol-litrsko plastenko gazirane vode prodajali za 3€, leto prej si ne bi upali zaračunati 6 DEM. V pivnici Früh je kozarec kölsch-a (2dl) nekoč bil 1,5 DEM zdaj je 1,2€. In tako naprej.
Glede uvedbe bankovcev za 1€ in 2€ lahko rečem le, da nisem trdil, da ju je treba ukiniti, le bankovce bi bilo treba uvesti. Ne vem kdaj je g. Jež potoval v ZDA, vendar vem, da so tudi tam vpeljali kovance za 1 $, vendar se niso prijeli, in zato so ostali pri bankovcih. Vesel sem, da je g. Jež opazil, da je evro glede različnih velikosti apoenov boljši od dolarja, vendar nič ni tako dobro, da se ne bi dalo izboljšati.
Percepcije papirnatega denarja kot „vrednostnega papirja“ in kovanca kot „drobiž“ mi ni treba argumentirati, saj je več kot dobro razložena v mojih dveh člankih. Predvsem bi raje poudaril še nekaj, česar v tekstih ni, ob kar se je obregnil tudi g. Jež, to pa je teža kovancev. Točno je, da smo imeli doma cele kilograme kovančkov, večinoma so to bili kovanci za 1, 2 in 5 SIT. Za razliko od zdajšnjih „bakrenjakov“ so pa le ti imeli ugled: če smo jih dobili kot vračilo razlike smo jih lahko velikodušno pustili kot napitnino, ali z vsem spoštovanjem spravili. Jaz sem jih doma ponavadi vrgel v hčerkin šparovček. Zdaj nam bakrene kovančke težko vrnejo, saj je veliko cen zaokroženih tako, da se jih ne rabi, če pa jih že vrnejo so le nadloga. Blagajniki se celo zmrdujejo, če želimo plačevati z njimi. Kar se tiče avtomatov v Sloveniji, mislim, da je stanje pred evrom bilo absolutno v prid sprejemanja bankovcev, torej le software je treba spremeniti. Na koncu pa še en zanimiv podatek. Izračunal sem koliko je vreden kilogram denarja. Če bi imeli bankovce za 1€, bi bil kilogram le teh vreden 12,4 krat več kot kilogram kovancev in 1 kg bankovcev za 2€ pa bi bil 15 krat vredejši. Pomislite le na strošek distribucije denarja, vsak dober blagajnik ve, kakšna mora biti začetna dotacija, da lahko vrača denar, in ravno tisti, katerih mora imeti največ so najtežji. Da zanimivosti ponarejanja kovancev za 2€ sploh ne omenjam!
Lahko bi vam še kaj povedal o prednostih bankovcev iz polimerne folije (nekaj malega sem spregovoril o tem v Trenjih 4.1.2006), oz. o seigniorage-u, ampak naj bo za zdaj dovolj. Pobuda za uvedbo bankovcev za 1€ in 2€ napreduje presenetljivo dobro. Kljub skoraj popolni odsotnosti reklame, trenutne neprisotnosti na brskalnikih (na Najdi.si bo čez dober teden, na Google bo čez nekaj dni), se je v manj kot dveh dneh podpisalo pod pobudo nekaj čez sto ljudi iz cele Slovenije, katerih 90% ne poznam. V Primorskih novicah bo jutri izšel članek, v ponedeljek bomo predstavili iniciativo na tiskovni konferenci. Kdor se strinja je dobrodošel, kdor se ne strinja ima vso pravico do drugačnega mnenja in mu bom rade volje po svojih močeh poskusil odgovoriti.
Res je problemov veliko, nekateri so morda tudi bolj pereči kot ta v katerega sem se vpičil sam, npr. globalno segrevanje, zmanjšana rodnost ali vsi problemi, ki tarejo našo regijo in za katere se Forum za Goriško čuti poklican boriti. Kot član FzG so tudi meni te teme pomembne in blizu zato jih spremljam in podpiram, kot npr. zadnjo polemiko z g. Lemutom. Kljub temu, da sem zamudil kupiti PN kjer je bilo objavljeno njegovo pismo, sem iz konteksta odgovora jasno izluščil bistvo. Čestitam lahko obema, g. Beltramu za perfekten diplomatski ton, ter predsedniku, ki je povzel mnenja članov in vrnil žogico v strankarsko polje dejavnosti ZZP.
Glede izumiranja podeželja, zapiranja trgovin z mešanim blagom in ne-odpiranja franšiznih trgovin pa enkrat drugič.
S spoštovanjem
Valentin Stefanović, Vogrsko
Zgornje besedilo je odgovor na "Razmišljanja kolega Jožeta Ježa glede EURA".