Podjetja za prodor na italijanski in druge trge potrebujejo močno razvojno banko, ki pa je obstoječi bančni sistem še ne premore. Snovalci razvojne banke na Goriškem, ki bi jo lahko napajali s koncesijskim denarjem od igralništva, dobivajo vse večjo podporo pri menedžerjih.

Ustanovitev razvojne banke na severnem Primorskem oziroma v Goriški statistični regiji, ki naj bi postala ena izmed slovenskih pokrajin, poleg območne gospodarskega zbornice podpira tudi Forum za Goriško. V tem združenju za preporod Goriške, ki mu predseduje Boris Nemec iz Hita, predlagajo, naj ustanovitev razvojne banke takoj po počitnicah obravnavajo na območni gospodarski zbornici.

“Goriška je brez pravih razvojnih stebrov ranljiva, je kot mehki trebuh Slovenije. Tudi sosednja Gorica gospodarsko nazaduje. V svet odprti prostor dveh Goric bi hitreje razvijali z lastno razvojno banko in zavarovalnico,” poudarja Nemec. Razvojna banka s sedežem v Novi Gorici bi slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa goriškemu, nudila vso podporo pri prodoru na italijanski trg in trge drugih evropskih držav. Na Goriškem najbolje poznajo značilnosti sosednjega italijanskega trga, prek katerega bi lahko naša podjetja lažje prišla na Kitajsko, Japonsko in na druga zanimiva območja.

Finančne vire razvojne banke bi lahko predstavljal del igralniškega koncesijskega denarja, čeprav o konkretnih številkah še ne govorijo. Gospodarska zbornica severne Primorske je že pred časom ministru Andreju Bajuku poslala pismo s predlogom o ustanovitvi razvojnega sklada v okviru projekta In Prime. Za napajanje tega sklada iz javnih sredstev predlagajo spremembo zakona o igrah na srečo, ki bi na ta način prispeval k spremembi porabe koncesijskega denarja v okolju, ki doživlja tudi negativne posledice razvoja igralništva na območju.

Koncesije potuha

V regiji se zdaj ogrevajo za razvojno banko, ki naj bi jo financirali tudi iz koncesijskega denarja. Severna Primorska dobi na ta račun letno 12 milijonov evrov, od tega občina Nova Gorica največ in sicer nekaj manj kot sedem milijonov evrov. Trenutne naložbe v tej občini (šport, šolstvo, kultura, infrastruktura) znašajo na letni ravni komaj šest milijonov evrov. Če Hitovega igralniškega denarja v obliki koncesij ne bi bilo, bi občinski proračun komaj zadostoval za tekoče zadeve.

“Koncesijski denar je bil za Goriško bolj potuha države, pravih razvojnih projektov, s katerimi bi ustvarjala delovna mesta, ni bilo,” ugotavlja Nemec. Ameriška država Nevada z igralniškim koncesijskim denarjem financira pomemben del izobraževalnega sistema, kar se zelo pozna pri razvoju. Goriška je prav zato nazadovala. Koncesijski denar niso usmerjali v razvoj, kakopak, temu občine niso krive, saj igralniška zakonodaja tega doslej ni omogočila.

Del pogače NKBM

Razvojna banka je nujno potrebna tudi zaradi tekočih potreb podjetij. Kljub številnim podružnicam slovenskih in tujih bank na Goriškem se domača podjetja pri poslih čez mejo srečujejo z različnimi težavami, ki jim banke s sedežem v Ljubljani ali Mariboru zaradi nepoznavanja obmejnega prostora niso kos. “Naj spomnim, da so slovenski davkoplačevalci s pomočjo severnoprimorskih podjetij sodelovali pri sanaciji goriške banke, ki pa so jo nazadnje priključili mariborski,” dodaja Nemec.

Nova KBM na severnem Primorskem ustvarja kar 40 odstotkov vseh poslov. Pred privatizacijo druge največje slovenske banke so se prvi znašli v Mariboru, ki so medse povabili finančnega ministra Bajuka in ga skušali prepričati, da bi dobršen del privatizacijskega kolača ostal na Štajerskem. “Naj ministra čim prej povabijo tudi na Goriško!” svetuje Nemec.

BOGDAN BOŽIČ