Ustanavljanje pokrajin, kot vmesne stopnje lokalne samouprave med občinami in državo, je sprožilo vrsto razprav o ciljih, organiziranosti, obsegu in številu kot tudi pristojnostih in drugem. Na Primorskem se je razprava razvnela tudi o imenih njenih pokrajin in njihovem številu.

Iz mnogih razprav je bilo vidno, da je o obsegu Primorske in Primorcih precej zmede. Pojma Primorska in Primorci sta med Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji pomenila ozemlje poseljeno s Slovenci, ki je po 1.svetovni vojni z Rapallsko pogodbo pripadlo Italiji. To v večji meri verjetno velja še danes. Sami sebe pa  smo se imeli za Kraševce, Istrane, Notanjce, Vipavce, Tolmince itd.

 Da se je Primorska, Primorci in primorskost ohranila in globoko vtisnila v našo zavest, je verjetno najbolj vplivalo hudo fašistično zatiranje in enoten upor in zmaga v NOB. Kako močno je ta primorskost prisotna pri ljudeh, je pokazal referendum Bistričanov. Z  njim so izrazili željo po vključitvi v pokrajino Istra in Kras, s čimer naj bi zagotovili svojo primorskost. Pri tej odločitvi je bilo manj pomembno vprašanje, ki je pa bistveno in zaradi katerega se tudi pokrajine ustanavljajo. V pokrajinah naj bi namreč lažje reševali skupne probleme kot so infrastuktura, zdravstvo, šolstvo, kultura in drugo. Ali bodo Bistričani te probleme lažje reševali v oddaljenem Kopru kot v bližnji Postojni, bo pokazal čas.

Primorskosti ne določa pokrajina in njeno ime, ampak je intimno občutje vsakega posameznika. Tega tudi ni mogoče vzeti, niti na silo dati. Zato ni mogoče odvzeti primorskosti Postonjčanu, ki se čuti Primorca, pa čeprav bi živel v Notranjski pokrajini. Enako velja za Tolminca ali kogar koli drugega, če bo živel v Goriški pokrajini. Pokrajine so upravne enote lokalne samouprave in nič več.

Pokraje v državah, ki te že imajo, so pretežno imenovana po največjem mestu. Tak je bil tudi predlog naše stroke. Po njem naj bi imeli na Primorskem Novogoriško, Koprsko in Postojnsko pokrajino. Vlada tega predloga ni sprejla in je najprej predlagala poimenovanja pokrajin po zgodovinskih imenih. Kasneje pa je, iz nepojasnjenega razloga, predlog zgodovinskih poimenovanj opustila in Primorsko razdelila na Severno Primorsko, Notranjsko in Primorsko.

Forum za Goriško, ki se med drugim že dolgo zavzema za povrnitev zgodovinskega imena Goriška, se s predlogom ne strinja. Glavni razlog je, da ime Goriška izvira iz 1000 let starega imena naselja, ki so mu ime dali naši predniki. Tudi v poimenovanjih v tuje jezike, je prepoznaven slovenski izvor. To ime na simbolni ravni opredeljuje sloveskost te zgodovinske slovenske dežele na zahodnem narodnostnem robu. Ime Goriška je prepoznavno, saj je prisotno v literaturi, zgodovinskih knjigah, geografiji, mednarodnih dokumentih in listinah. Smatramo, da je ime že samo po sebi vrednota, ki bi ga morali negovati in ne zatajevati.

Zato je poimenovanje Goriške pokrajine v Severno Primorsko nekaj, kar je neskladno z našimi nacionalnimi interesi. Ime Severna Primorska je spakedranščina in ne pove ničesar o tej pokrajini, zato ni sprejemljivo. V Forumu za Goriško smatramo, da bi bilo najbolj načelno in pregledno poimenovanje po naših zgodovinskih pokrajinah. Iz teh razlogov zagovarjamo za primorske pokrajine imena Goriška, Notranjska in Istra s Krasom.  

Ob takem poimenovanju bomo ob petju naše himne “Vstala Primorska” vstali vsi Primorci in ne samo tisti iz pokrajine, po novem imenovane Primorska.

 

Tomaž Beltram, Šempeter pri Gorici