Odbor » ZA GORIŠKO POKRAJINO NA PRIMORSKEM«, poziva vse prebivalce na Primorskem, naj se pri odločanju o pokrajinskih zakonih in nastajanju pokrajin ne pustijo zavajati populističnim argumentom, ki temeljijo samo na zlorabi imena PRIMORSKA. Ustanavljanje pokrajin je resna zadeva, tako kot je bilo ustanavljanje občin. Zavedati se moramo, da bo od pokrajin odvisno, kako kvalitetno bomo živeli in urejevali probleme, ki presegajo občinske meje. Dejstvo je, da imamo na Primorskem tri samosvoja zaokrožena geografska območja in sicer Goriško, Istrsko–Kraško in Notranjsko s središči v Novi Gorici, Kopru in Postojni, ki so obenem tudi največja mesta na teh območjih. Vsako od teh območji ima specifične gospodarske, kulturne, socialne, komunalne probleme in uspešno jih lahko rešujemo samo na nivoju pokrajin. O tem, kako razdeliti Slovenijo na pokrajine, poteka strokovna razprava že vrsto let. Vse strokovne analize so upoštevale specifiko Primorske in so zato pri nas v vseh variantah predvidele ustanovitev najmanj dveh pokrajin in sicer eno s sedežem v Kopru in drugo s sedežem v Novi Gorici. Strokovnjaki so pri odločitvi o pokrajinah upoštevali zgodovinske, zemljepisne, kulturne, politične, gospodarske, socialne, komunalne, prometne in druge kriterije. Pri tej odločitvi je najpomembnejšo vlogo imela vsebina, ki naj bi pokrajinam dala nov zagon, podprt s finančnimi sredstvi od države. Torej strokovnjaki vladnih služb pri oblikovanju pokrajin niso izhajali iz imena ampak iz strokovnih podlag.
Želeli bi opozoriti prebivalce, ki jih v teh dneh zavajajo z raznimi anketami in bodočimi »mitingi resnice« ALI SMO PRIMORCI ALI NE?, naj vedo, da smo na PRIMORSKEM VSI PRIMORCI, ki tako čutimo. Pokrajine pa je potrebno oblikovati tako, da bomo lahko naše življenjske zadeve reševali sami in čim bližje kraju kjer živimo in tako kot sami želimo. Mi prepuščamo prebivalcem Istre in Krasa, njim samim, kako bodo razvijali luko, drugi tir, univerzo, turizem, zdravstvo, šport, kulturo, čistilne naprave, odlagališča smeti, preskrbo z vodo in drugo. Ne bomo pa dovolili, da nam bodo iz Kopra ali od drugod narekovali, kaj je za nas dobro in koristno. Za te pravice smo se v zgodovini vedno borili in se bomo tudi to pot borili do konca. Javnost tudi sprašujemo ali želimo Primorci in še posebej prebivalci zgodovinske slovenske dežele Goriške in Notranjske imeti enotno pokrajino z dvojezičnim imenom »PRIMORSKA POKRAJINA – PROVINCIA DEL LITORALE?« Ali se vsi tisti, ki se tako vneto zavzemajo za »Veliko Primorsko pokrajino« s sedežem v Kopru, zavedejo, da se bo ponovno uradovalo tudi v italijanščini vse do Rapalske meje?
Organizacija TIGR, katere predsednik je sprožil populizem pri razpravi o imenu pokrajin in žalil Novogoričane, se je borila za TRST, ISTRO, GORICO in REKO. ZA SLOVENSTVO, ZA PRIMORSKO in za njeno priključitev k matični domovini pa so se borili partizani v času NOB, zato, da se bo govorilo in uradovalo na naši zemlji po slovensko. Pesem »Vstala Primorska« je nastala ob petindvajset letnici ljudske vstaje na Primorskem leta 1968. Na pobudo Novogoričanov je besedilo Leva Svetka - Zorina iz leta 1944 uglasbil skladatelj Rado Simoniti. Sedaj jo pojemo s ponosom vsi Primorci, ne glede na državno, pokrajinsko ali občinsko mejo. Prebivalci Goriške smo bili in bomo vedno ostali Primorci in zavedni Slovenci, ne želimo pa postati privesek in slepo črevo »Našega Kopra«.
Prebivalci Goriške ne bomo dovolili, da nas bodo nekateri zaradi lastnih interesov ali pa sicer legitimnih interesov Kopra in Sežane izrabili za nadaljnji razmah za Slovenijo škodljivega koridorja Maribor – Ljubljana – Koper, v katerem pa ni prostora za razvoj Tolminske, Idrijskega in Vipavskega.
Če pa si zagovorniki »Velike Primorske« od Triglava do Savudrije, kot je napisal nekdo od njih, to tako želijo, potem je to mogoče strokovno utemeljiti le kot tretjo stopnjo lokalne samouprave. Takšne sisteme ureditve pa poznajo le velike države. V Sloveniji pa je utemeljevati to zaradi nastopanja do tujine ali proti ljubljanskemu centralizmu demagoško početje in zavajanje dobronamerne javnosti. Čezmejno sodelovanje je najbolj plodno tam, kjer sodelujejo med seboj primerljive enote. Tako bo Goriška pokrajina v Sloveniji zagotovo najbolj plodno sodelovala z Goriško pokrajino v Italiji. O tem imamo na Goriškem dolgoletne izkušnje.
Nenazadnje, Goriška pokrajina kot uprava enota ni od včeraj ali muha posameznikov. Zametki Goriške so nastali že v srednjem veku in je tako ali drugače obstajala v vseh državnih in družbenih sistemih. Doslej so vsi prepoznavali potrebnost obstoja te pokrajine: Avstrija, Italija in Jugoslavija. V Goriški pokrajini onstran meje še danes živijo naši rojaki, ki so ponosni, da so prebivalci Goriške. Zato so včeraj na goriški občinski in pokrajinski konzulti za Slovence v Italiji podprli nastanek Goriške pokrajine tudi v Sloveniji.
Predsednik Odbora
ZA GORIŠKO POKRAJINO NA PRIMORSKEM
Sergij Pelhan
Nova Gorica, 13. 12. 2007