Zato zahvala, ki se glasi: Zahvala oblastnikom RS, ker nam niso znižali pokojnin

Pisma bralcev in odmevi

Delo, 07.08.2012

Zahvaljujem se vladarjem Republike Slovenije, ker takratnim mladoletnikom, ki so bili nasilno mobilizirani in odpeljani v posebne delovne čete, imenovane battaglioni speciali, po mojem neuspešnem enajstletnem boju niso priznali pravice do statusa žrtve vojnega nasilja, in so tako oblastnikom RS preprečili, da bi jim zmanjšali že tako nizke pokojnine.

Zdaj je konec diskriminacije Primorcev v primerjavi z nasilno mobiliziranimi Štajerci in Korošci po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki po ugotovitvah varuha človekovih pravic ni diskriminatoren, čeprav je Primorce ignoriral; to je razvidno že v prvem členu, ki pravi, da je žrtev vojnega nasilja državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja ali njunih sodelavcev. Po tem členu so tvorci zakona torej brezkompromisno izključili Primorce kot državljane Republike Slovenije (saj je bila Primorska takrat italijansko ozemlje, kot tudi del Slovenije, ki ga je Italija brez vojne napovedi napadla, v nekaj urah zasedla in priključila Kraljevini Italiji kot Provincia di Lubiana), ker so pravzaprav bili Italijani, in kot taki v zakonu, ki po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ni diskriminatoren, tudi obravnavani. Pri tem so popolnoma ignorirali mednarodni sporazum med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1955, s katerim je Jugoslavija in posledično tudi Slovenija prevzela vse obveznosti do bivših italijanskih državljanov, ki so na podlagi Pariške mirovne pogodbe postali jugoslovanski oziroma slovenski državljani.

Tvorce zakona bi sicer kljub temu vprašal, ali je kdo med vami vsaj malo pomislil, da smo bili Primorci izpostavljeni italijanskemu nasilju zaradi raznarodovanja in političnih razlogov, kot to določa 2. člen zakona, saj so na Primorskem ta čas že delovale posamezne partizanske skupine za osvoboditev Primorske in njeno priključitev matični domovini.

Tvorcem zakona se torej najlepše zahvaljujemo, ker nam niste priznali statusa nasilja in nas kljub vsemu še vedno imate za Italijane.

Branko Čermelj

Ulica padlih borcev 9, Šempeter pri Gorici

 

 

Na to pismo se je nerazumno odzval predsednik Zveze mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45 g.Leon Janežič, ki piše:

Zahvala oblastnikom RS, ker nam niso znižali pokojnin

Pisma bralcev in odmevi

Delo, 10.08.2012

Rad bi pojasnil zavajajoče trditve gospoda Branka Čermelja, ki v svoji objavi kritizira uradne državne institucije in varuhinjo človekovih pravic. Kljub temu, da naši oblastniki, kot jih imenuje Branko, v RS niso prav velik vzor delovanja v smeri popravljanja krivic svojim državljanom, ki so prikrajšani za enako obravnavo kršitev, kot so bile druge skupine iz zakona o žrtvah vojnega nasilja. Terjatve do okupatorjev za poplačilo vojne škode v več segmentih tudi po dvajsetih letih ni in ni na vidiku.

Pa vendar za vse nedosežene cilje ne moremo obtoževati države in njenih institucij. Zakon o ŽVN, ki je bil sporen in nedodelan, je bil leta 1995 sprejet, čeprav je bil za mobilizirane Slovence v nemško vojsko že v osnovi diskriminatoren, ker jih ni v popolnosti zajemal s pravicami kot druge skupine. Kljub dobri organiziranosti in nenehnim opozorilom vladi iz naše zveze društev mobilizirancev nam je šele konec leta 2009 uspelo po številnih razpravah dokazati resnico o diskriminaciji in po pogajanju s poslanskimi skupinami tudi dočakati dan, ko je bil sprejet Zakon o dopolnitvi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2010.

Ker sem bil sam osebno udeležen v razpravah pred sprejetjem v državnem zboru, vam lahko zatrdim, da kljub temu, da g. Čermelj navaja enajstletno bojevanje za pravice mobiliziranih Primorcev v italijanske delavne enote, poudarjam, da je takratna vlada RS dala priložnost vsem skupinam izpostaviti zahteve in se je do njih tudi opredelila. Takrat ni bilo nobenega predstavnika iz Primorske, da bi se potegoval za pravice teh ljudi.

V zvezi mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko obsojamo namige o nepravični obravnavi, saj smo vložili vse napore za uspešen in pravičen zaključek do korektne potrditve zakona. Zaradi slabe organiziranosti in nezainteresiranosti za reševanje teh zadev s strani Primorcev samih je tudi trditev iz Čermeljevega pisma neresnična in nerealna. Tovrstna pisma lahko popolnoma spremenijo tok dogodkov reševanja ostale problematike, ki je še v proceduri. Nihče razen prizadetih Primorcev ne bo in ne more reševati njihovih zadev, če se oni sami ne potrudijo zastopati interese na mestu, ko jim Slovenija to omogoči. Leta 2009 je bila priložnost dana in mobiliziranci iz Štajerske, Koroške, Zasavja in Gorenjske so pošteno zagovarjali in dokazali svoje trditve.

Leon Janežič,

predsednik Zveze mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941–1945 Maribor

Partizanska 12, Maribor

 

 

G. Branko Čermelj je v odgovor vljudno pojasnil, v upanju, da bi vsaj g: Janežič razumel bistvo "Zahvalnega pisma", kot sledi:

Zahvala oblastnikom, ker nam niso znižali pokojnin

Pisma bralcev in odmevi

Delo, 25.08.2012

Spoštovani gospod Leon Janežič, če bi razumeli poanto mojega prispevka (Delo, 7. avgusta), se verjetno na bi oglasili (Delo, 10. avgusta), a ker ste se že, vam moram tudi odgovoriti.

Torej, oblastniki so tisti ljudje, ki imajo moč, da državljane delijo na vladajoče in vladane (po leksikonu Cankarjeve založbe), torej izdajajo zakone, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti državljanov. S svojim pisanjem me obtožujete, da izjavljam zavajajoče trditve in kritiziram državne institucije, a ne pojasnjujete, s čim. Citirate, kako ste bili tudi vi veliko časa diskriminirani, ker je bil zakon diskriminatoren do vas že v samem začetku in da ste komaj leta 2009, po sprejetju dopolnila ZŽVN, prišli do svojih pravic. Strinjam se z vami, da je bil zakon diskriminatoren že v samem začetku, a dovolite mi, da vam pojasnim, da je še danes in to do Primorcev.

Že v prvem, zelo nejasnem členu je diskriminatoren, ker brezkompromisno izloča Primorce, ker niso bili žrtev agresije na Republiko Slovenijo. Tudi dejstvo o agresiji na RS je netočno, saj je bila italijanska agresija izvedena na Kraljevino Jugoslavijo. Ostali členi, ki sicer dajejo Primorcem pravico do statusa, so s tem členom izničeni. Trdite, da Primorcev ni bilo zraven, ko se je leta 2009 sprejemalo dopolnila ZŽVN, a to je netočno in zavajajoče. Leta 2004, potem, ko so vam leta 2003 podelili status žrtve vojnega nasilja, sem sam pripravil predlog o dopolnitvi zakona in v proceduro Državnega zbora ga je vložil primorski poslanec Davorin Terčon. Na žalost so moj predlog prestavljali od seje do seje kar celih pet let, očitno zato, ker so status zahtevali tudi kolaboranti agresorjev.

V svojem prispevku sem omenil samo dejstvo, da smo Primorci diskriminirani napram vam. Primorci nimamo nič proti vam, samo obravnavani bi bili radi, kot ste bili vi. Leta 2009 je dopolnilo podelilo status tudi nekdanjim italijanskim vojakom, ki so bili odpeljani v Nemčijo na prisilno delo, a šele po razpadu italijanske vojske, ostalim, ki jih je aretirala italijanska policija in jih odpeljala v posebne delovne čete pred razpadom, pa ne, čeprav so bili v internacijo odpeljani z istega ozemlja. Slednji pa zaradi istega razloga varuh človekovih pravic ugotavlja, da nimajo pravice do statusa in zaradi tega ne bi smeli kritizirati varuha?

Veste, gospod Janežič, razlika med vašimi mobiliziranci in primorskimi je v dejstvu, da so vas nasilno mobilizirali, ker je nemška vojska potrebovala vojake, medtem ko so Primorce italijanske oblasti mobilizirale v posebne delovne čete, ker so bili Slovenci, torej nasprotniki italijanskih oblasti. Verjetno ste že slišali za organizacijo TIGR. Italijani, ki so pred vojno in med njo nasilno upravljali to ozemlje, ki jim ga je nepravično dodelila mednarodna skupnost, so Primorcem prepovedovali uporabo slovenskega jezika, ukinili so vsa kulturna društva, prepovedali delovanje pevskih zborov, jih hoteli poitalijančiti in še bi lahko našteval, da bi zmanjkalo prostora.

Vse to je predvideno v 2. členu zakona, a kljub temu Primorci, po ugotovitvah državnih institucij, nismo bili žrtve vojnega nasilja. Od tu moje kritike državnim institucijam in varuhu človekovih pravic.

Branko Čermelj, Ulica padlih borcev 9, Šempeter pri Gorici