Vsebine in zakonska podlaga za politiko razvoja EU do 2020
Krovna strategija Evrope vsebuje vizijo socialno tržnega gospodarstva za 21.stoletje. V njej so poudarjene tri temeljne prvine:
1. Pametna rast za razvoj gospodarstva.
2. Trajnostna rast za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti.
3. Vključujoča rast z visoko stopnjo brezposelnosti.
Tri prvine predstavljajo sedem vodilnih pobud, s katerimi bi spodbudili napredek na globalni, nacionalni in regionalni ravni:
1. Unija inovacij-pretvoriti inovativne zamisli v proizvode in storitve.
2. Z ustreznim izobraževanjem omogočiti vstop mladih na trg dela.
3. Evropski program digitalne tehnologije in hitrega interneta.
4. Nujen je prehod na nizko ogljično gospodarstvo in racionalno rabo obnovljivih virov.
5. Izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednje velika podjetja.
6. Programi za nova znanja in spretnosti.
7. Boj proti revščini in zagotovitev socialne in teritorialne kohezije.
Kakšna naj bo naša izbira iz ponujenih vsebin?
Obveznosti Slovenije
Integrirane smernice in prednostne naloge so bile z obširno razlago posredovane tudi Sloveniji, kot obveznost do EU in z zahtevo, da jih vlada, parlament in civilna družba ovrednotijo ter hkrati dorečejo svoja videnja glede bodočega razvoja Države. Poudarek je predvsem na vitalnih programih, ki naj bi generirali več tisoč delovnih mest. Ti gospodarski programi naj bi zajeli prehrambno samooskrbo, vrednostno verigo lesa, energetsko prenovo stavb, obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovito rabo naravnih virov in zeleni turizem. Slovenska strategija naj bi bila dana v javno obravnavo že v mesecu januarju. To se ni zgodilo, k temu je verjetno pripomogla tudi vladna kriza. Razvojne smernice Slovenije naj bi imele prednost pred pretiranim varčevanjem!
Stanje, ki opozarja
Razvoj Goriške je po 22. letih samostojne Slovenije na točki preloma. Njeni razvojni potenciali so neustrezno naravnani in so vse bolj v fazi potapljanja. Svojstvena geografska lega, blago submediteransko podnebje, naravne in kulturne zanimivosti ter intelektualni potencial so danosti za nove in drugačne gospodarske potenciale. Ob občutljivih zahodnih vratih Slovenije bi se še posebej morali zamisliti politiki, civilna družba in odgovorne institucije. Industrija, ki je bila nekoč pod budnim očesom partije, v tranziciji ni našla svojega modela. Večina družbenih asociacij je bila odtujena in v veliki meri povzročila obglavljanje regije. Fiskalna in vrednostna kriza vse bolj ruši gospodarsko in socialno ravnotežje. Brezposelnost se povečuje in je že na 13%. Beg možganov je vse večji, delež starejših nad 65 let je 18%. Vlaganja v razvoj so za tretjino manjša kot v državi. Dohodek od turizma pa ne ustreza potencialom regije. Izobraževanje kot temelj idej in inovativnosti je neusklajeno in razdrobljeno ter le delno prilagojeno potrebam povpraševanja. Zanemarjeni so naravoslovni in tehnološki poklici. Manjka partnerstvo med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom. Ni urejeno nadgrajevanje poklicnih spretnosti za potrebe dela.
Potrebno je redefinirati temelje goriške družbe in nujno poiskati nove vitalne, regiji prilagojene programe, ki bodo komplementarni s trajnostnim razvojem EU ter bodo v načrtovanem obdobju deležni finančne podpore. Gre za preboj, za novo kvaliteto, ki bi lahko Goriški prinesla naziv ''Regija inovacij!''
Inovativnost, ki bi lahko obetala
Regija stagnira, obstajajo pa številni pozitivni trendi. Tako so danes nosilci nove strategije manjše asociacije, kar pa ne zadostuje za inovativni napredek regije. Tehnološkega preboja prav tako ne omogočajo raziskave in inovacije v izobraževalnem sistemu.
Svetla točka je bil ob koncu prejšnjega leta, v Gorici, predstavljen projekt čezmejnega sodelovanja (EZTS). Ambiciozne vsebine so infrastrukturno naravnane in omejene na obe mesti; projekt ne vsebuje vseh komponent Strategije EU do leta 2020. Po mnenju enega izmed govorcev naj bi projekt odmeval kot center odličnosti in bi bil svetilnik tega dela Evrope. Ob tem se ponuja ideja, da bi zanimivo zamisel dopolnili in razširili na celotno regijo.
Kdaj bo prišlo do realizacije ni znano.
Goriška lahko uspe
Nemudoma bi bilo potrebno oblikovati Goriški razvojni model v skladu z naravnimi in kulturnimi danostmi ter narediti kakovosten preskok v naših glavah. Po oceni nekaterih strokovnjakov naj bi orientacija Goriške temeljila na zeleni tehnologiji, proizvodih in storitvah z visoko dodano vrednostjo, na različnih vrstah turizma in na multikulturnosti. Z novo strategijo bo potrebna večja podpora civilne družbe, aktiviranje mladih, gospodarstva in javnega sektorja. Institucije, zbudite se!
Dobre prakse v Evropi narekujejo razvojno naravnane proračune, nagrajevanje dobrih poslovnih idej in njihovo sofinanciranje, povezovanje razvojnih agencij itd.
Na nivoju občin bo potrebno politično soglasje in ustanovitev razvojnega sveta ter finančnega sklada, ki bo participiral k evropskim sredstvom.
Za leto 2013 je bilo Sloveniji dodeljenih 500 milijonov povratnih oz. nepovratnih sredstev.
Na kakšnem deležu bo participirala Goriška?
Informativni prispevek naj bo izziv za odločitve, ukrepanje in odgovornost.
Branko Jelen, Evropska hiša Nova Gorica