Primorski dnevnik poroča o svečani proslavi v nedeljo 20-9-09 na Lokvah ob 65 obletnici ustanovitve PNOO. Še prej prej, dopoldne, so odkril obnovljeni pomnik temu veličastnemu dogodk na Laznah, v spominskem parku na Trnovem pa je namestnik ruskega veleposlanika v Ljubljani odkril ploščo z imeni več kot 100 Rusov, ki so padli za priključitev Slovencev k matični domovini. Več v PRILOGI.
Poslanec Jelinčič je proti znižanju DOTACIJ STRANK. Trdi, da je to oslarija. No, sicer zelo lucidnemu poslancu tokrat ni padlo na um, da njegova stranka še edina ni bila doslej v slovenski vladi in si zato ni mogla zagotovit drugih virov za finaciranje strank z lobističnimi povezavami v gospodarstvu.
Na Lokvah je bila v nedeljo 20-9-2009 veličastna slovesnost ob praznovanju 65 let ustanovitve PNOO- Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst; bil je organ oblasti , ki mu je predsedoval pisatelj France Bevk in je predstavljal korak k ustvarjanju slovenske države. Slavnostni govornik je bil Janez Stanovnik, ki je nagovoril nekaj manj kot 3000 udeležencev. Slavnostna govornica je bila tudi senatorka Republike Italije Tamara Blažina, ki je poudarila, da so Slovenci v Italiji največje žrtve strankarskih spopadov v Sloveniji in Italiji.
Žurnal 24 poroča o dobrem poslovanju zamejske družbe KB 1909, pravne naslednice Kmečke banke, ki smo jo Slovenci ustanovili leta 1909 , torej pred natako 100 leti. KB 1909 je močno povezano tudi s slovenskimi družbami.
V torek 15-9-2009 nam je Gorški muzej pripravil zanimivo predstavitev knjige Jožeta Šušmelja z naslovom TRPKO SOSEDSTVO, ki so jo pospremili s komentarji naši Slovenci iz Gorice nekdanji novinar senator in poslanec v EU parlamentu Demetrij Volčič, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in Livio Semolič, med poslušalci pa je bil tudi Miloš Budin, bivši podtajnik v rimski vladi. Šušmelj je v knjigi predstavil slovensko-jugoslovansko italijanske odnose v letih 1946 - 2001, saj je tako kot župan Nove Gorice ter jugoslovanski in slovenski konzul v Trstu imel priložnost tudi osebno sodelovati v težavnih razgovorih o ustvarjanju boljših pogojev za razumnejše sobivanje dveh na sosedstvo obsojenih narodov. Livio Semolič pa je predvsem opozoril, da nestrpni nastopi nekaterih posameznikov v Sloveniji in Italiji povzročajo škodo predvsem Slovencem v Italiji. Več je v PRILOGI
Goriški muzej nam vsak torek pripravlja zanimiva srečanja.Tokrat smo 8.septembra 2009 prisluhnili avtorju knjige dr. Cvetku Vidmarju o zavezniški upravi v naših krajih v letih 1945-47.Pogovor z avtorjem je vodil dr. Branko Marušič. Glavna tema knjige je oris delovanja zavežniške uprave v Slovenskem Primorju med 12. junijem 1945 in 15. septembrom 1947 ko je bil v skladu z določili Pariške mirovne pogodbe večji del Primorske priključen Jugoslaviji in ponovno vrnjen slovenskemu narodnemu telesu po več kot dveh desetletjih fašističnega terorja in velikih žrtev za svobodo in socialno pravičnejšo družbo. Več v PRILOGI
Kulturni antropolog Rajko Muršič izjavlja: "če komunizem vržemo v isti koš z nacizmom in fašizmom, lahko to storimo izključno na podlagi grozot, ki so jih storili različni režimi, ne pa na ravni idej". PRILOGA 1 in PRILOGA 2
Alpe Adria Green, zeleni in mnogi Slovenci so upravičeno zaskrbljeni, da bi plinskih terminali v Trstu ogrozili obalne prebivalce, poroča danes DELO.
Vendar bi bila Slovenija danes mnogo verodostojnejša pri Italijanih, če ne bi v EU propagirala Kopra kot luke za premog in druge razsute umazane tovore, češ da ima ugodno lego globoko v osrčju Evrope ter ne bi načrtovala hitre železnico, da bi še več tega tovora v prihodnje pripeljala v Koper. Če postaja danes tržaški zaliv umazen in nevaren energetski terminal, smo tudi sami krivi, da je temu tako. EU je pač zelo ranljiva glede zanesljivih energetskih dobav in zato išče raznovrstne možnosti za terminale vseh vrst energentov.
Slovenski mediji in minister za promet nam je zamolčal, da hitra železnica v podzemlju Krasa ni več prioriteta EU. Tudi župan Trsta in italijanska evropska poslanka Debora Serracchiani sta prisluhnila Slovencem na Tržaškem, da hitra dvotirna železnica v podzemlju Krasa ni dobra. Torej po njihovi zaslugi in ne Ljubljane, kot bi bilo za pričakovati, bomo mogoče dočakali razumnejše in veliko cenejše predloge trase hitre železnice z Ronk na Opčine in v Divačo. Več v prilogi. Lahko pa prisluhnete še radijskemu pogovoru z Vojkom Kocijančičem
V članku objavljamo resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o Evropski zavesti in totalitarizmu, ki je v Slovenski javnosti sprožil kontroverzne interpretacije.
Priloge: Resolucija EP
