Nespametni "patriotizem"
Vesna Humar v PN 8-3-2010 prinaša izjavo Boris Perica "Obljubljam, da Postojnske jame ne bom odnesel ", ki mu kot goriškemu Slovencu lahko veliko bolj verjamemo kot vsem slovenskim tajkunom skupaj. Te dni mnogi Primorci na Postojnskem zbirajo podpise, da ne bi italijansko podjetje kupilo Kras Turizem, ki ima koncesijo za komercialno upravljanje Postojnske jame. Zelo čudno je, da ti zavedni Primorci prav nič ne protestirajo, ko Forum za Goriško opozarja, da Pahorjeva vlada načrtuje primorsko pokrajino po rapalskih mejah in s sedežem v dvojezičnem Kopru.
Sobotna priloga Dela 27-2-2010 prinša zanimiv
Boris Šuligoj v FT-prilogi Dela 22-2-2010 opozarja na zanimive pobude vredne razmisleka v intervju s Slovenecem
Italijani zaradi svoje ekonomske in medijske premoči vedno bolj uspevajo v Italiji in Evropi prikazovati Slovence kot genociden narod. Skrajni čas je že, preden nam bo v Evropi povzročena nepopravljiva škoda, da slovenska država v Bruslju sproži zahtevo, da se vse kraške jame raziščejo z imenovanjem mednarodne komisije speleologov in zgodovinarjev, ki naj ugotovijo resnico. Le tako bomo Italijane ustavili preden bo obveljala v svetovni javnosti zgodovina močnejših in bodo žrtve prikazane kot rablji. Na to nas poziva Jože Pirjevec v članku O fojbah bi morali spregovoriti v Bruslju, ki ga
Italija je leta 2004 razglasila 10. februar kot dan spominjanja na krivice, ki so jih Italijani doživeli proti koncu vojne oz takoj po osvoboditvi Trsta in Gorice 1. maja 1945. Novi glas edini slovenski tednik iz Gorice prinaša 18-2-2010
Kako iz krize,policentričen razvoj Slovenije ali centralizem osi (Maribor-Ljubljana-Koper) ter Goriška Primorska kot naša pokrajina. O vsem tem in še več bo v petek 19.2.2010 ob 17:00 odgovarjal dr. Vlado Dimovski, predsednik stranke Slovenska unija (
Tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo Matjaž Marušič v februarski številki Goriške
PN so 30-1-10 objavile
TIGR je bil ustanovljen kot društvo za negovanje plemenitih tradicij antifašističnega odpora med obema svetovnima vojnama. Ustanovni predsednik je bil Karel Kocjančič, sledil je ugledni javni delavec Svito Vižintin,ki je skupaj s članom UO Eustahijem Pregljem dal pobudo za spomenik na Cerju. Zahtevno nalogo je nadalejval dolgoletni predsednik in tragično umrli Franjo Batagelj, ki je društvo povzdignil v spoštovanja vredno avtoriteto in organiziral gradnjo veličastnega pomnika braniteljem slovenske zemlje.
Primorski dnevnik 4-2