Forum za Goriško je pisal odprto pismo predsednici vlade RS in predsedniku Državnega zbora DZ RS g. Vebru. V njem pišemo:

Spoštovana predsednica vlade mag. Alenka Bratušek,

Forum za Goriško je na seji, 21. maja, razpravljal o težki gospodarski situaciji na Goriškem, ko propadajo še mnoga srednja in manjša podjetja, med tem, ko so velika večinoma že vsa propadla. V zvezi s to problematiko je bila tudi razprava o negativnem odnosu Nove KBM do nevladnih organizacij na Goriškem. NKBM je nastala po osamosvojitvi Slovenije z birokratskim dekretom pridružitve Komercialne banke Nova Gorica k Mariborski banki, čeprav je bila slednja v še večjih izgubah.

Skupščina EZTS je 3. junija 2013 izvolila za svojega novega predsednika dr. Roberta Goloba, ker je dosedanji predsdnik Franco Frattini sprejel druge pomembne dolžnosti. Za direktorja EZTS pa je skupščina izvolila Alessandro Sodini, ki je tudi direktorica družbe Informest iz Gorice. Informest uspešno kandidira na razpisih EU in izvaja   mnoge projekte doma in v tujini. Več o delu skupščine EZTS preberite na povezavi Primorski dnevnik.

Objavljamo v celoti razmišljanja in predloge Branka Jelena, ki so bili v okrnjeni vsebini objavljeni v PN.

Quo Vadis Goriška

Živimo v nemirnem času. Soočeni smo z globoko krizo slovenske in evropske družbe. Finančna, socialna in vrednostna brezpotja so se kruto dotaknile tudi Goriške. Z namenom, da bi spodbudili razvoj v državah EU in njihovih regijah je Evropska komisija predstavila tako imenovano strategijo razvoja Evrope 2012-2020, ki ga hkrati podpira s sofinanciranjem projektov z več milijardami evrov. Omenjen izziv je prilika, da se tudi Goriška premakne iz večletne stagnacije in usmeri svoje naravne danosti in intelektualne potenciale v prihodnost. Gre za energijo in pogum, da bi se pridružili razvitim evropskim regijam.

Darko Žiberna, tudi član Foruma za Goriško, je že bil pred leti uspešen direktor bolnišnice v Šempetru, potem je bil državni sekretar za zdravstvo, in sedaj, s soglasjem vseh članov Strokovnega sveta, ponovno imenovan za direktorja za dobo štirih let.Vso srečo mu želimo v imenu članov Foruma za Goriško.Več o tem poroča Primorski dnevnik 13-2-2013.

Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Darko Žiberna je bil na torkovi seji sveta zavoda bolnišnice soglasno izbran za novega direktorja omenjenega javnega zavoda. Med dvema kandidatoma je edini izpolnjeval vse razpisane pogoje. Žiberna je vodenje bolnišnice prevzel že lanskega avgusta, ko je dotedanjemu direktorju Silvanu Saksidi iztekel mandat. Na tokratni razpis sta se prijavila dva kandidata, a je le Žiberna izpolnjeval vse razpisne pogoje. »Kandidat je dobil zaupanje sveta zavoda. Verjamemo, da mu bo z uporabnikom prijaznim odnosom in delom uspelo zagotoviti finančno stabilno oziroma uravnoteženo poslovanje zavoda,« je včeraj povedala Elvira Šušmelj, predsednica sveta zavoda bolnišnice.

Vponedeljek 11.2.2013 je v kulturnem domu v Gorici zgodovinar dr.Branko Marušič predstavil knjigo "Sosed o sosedu".Na začetku so prisotni v mali dvorani Kulturnega doma najprej zaploskali, k temu jih je pozval gostitelj večera, Igor Komel. Vzrok je bil avtorjev jubilejni rojstni dan, saj je pred kratkim slavil svojo 75-letnico. Komel je nato uvedel večer v imenu svoje ustanove, SKGZ in ZTT in podčrtal podatek, da je gost bil prvi predavatelj v Kulturnem domu leta 1982, neposredno po njegovem odprtju.

Na sliki z leve: Igor Komel,Branko Marušič, Jože Šušmelj in Ace Mermolja.

Šestdesetim udeležencem - velika večina jih je prišla iz Nove Gorice in Solkana - je spregovoril Ace Mermolja v imenu založniške hiše. Posredoval je vtis in oceno o vsebini zadnje zgodovinarjeve publikacije: po eni strani se je med branjem gradiva zavedel - kljub vpetosti v dogajanja -, kako malo pozna vse mogoče stike in izmenjave med pisci, raziskovalci in zgodovinarji, ki so objavljali v zadnjih stopetdesetih letih, po drugi pa, da je bilo stikov in povezav ogromno in zato le kolektivna nevednost navaja na prepričanje, da je bilo vsega premalo in bi moral napor naše narodne skupnosti biti večji.

Goriška je še posebej povezana z Azerbajdžanom, saj je v Šempasu muzej Mihajla, največjega nacionalnega junaka Azerbajdžana, ki je deloval med drugo svetovno vojno v sestavi 9. Korpusa oz. njenega Ruskega bataljona. Mihajlo, s pravim imenom Mehdi Huseynzad, je pokopan v Čepovanu. Muzej v Šempasu je junija 2011 odprl sam predsednik Azerbajdžana dr. Ilham Alijev. Ob januarskem obisku predsednika vlade Janeza Janše v Bakuju je bila podpisana tudi pogodba o pobratenju med Novo Gorico in mestom Oguz, razvija se tudi sodelovanje med ljubljansko univerzo in univerzo v Bakuju. Goriška in Slovenija bi morale dobre meddržavne odnose veliko bolj izkoristiti za gospodarsko in kulturno izobraževalno sodelovanje. V Novi Gorici je na pobudo Ivana Bašina nastalo društvo Slovensko-Azerbajdžanskega prijateljstva, ki že igra pomembno vlogo približevanja med Slovenijo in Azerbajdžanom. Na sliki veleposlanik Azerbajdžana za Avstrijo in Slovenijo na Dunaju g.Galib Israfilov

Izšla avtobiografska knjiga Antona Stipaniča, Belokranjca in šempeterskega zeta z naslovom Od pastirja do direktorja. Sobotna priloga Dela ga je 8-9-2012 predstavila z intervjujem:

Anton Stipanič, nekdanji prvi mož Iskre, sodelavec udbe in zagrizeni radioamater.

Najprej smo se zravsali z Američani in Italijani okoli Trsta, potem pa z Rusi

Stipaniča, rosnega fanta, so v Udbo, Službo državne varnosti (SDV), povabili, ker je bil v partizanih na radiotelegrafskem tečaju. Vnet radioamater je še zdaj, nad hišo v Kolombanu ima pritrjeno »velikansko« anteno, vse to pa je tik ob meji z Italijo. Pomenljivo? Niti ne, je pa nekako simbolično, saj so se radioamaterji s tedaj najsodobnejšimi napravami spopadali najprej z Italijani in Američani, potem pa še z Rusi.

Poznate slovenskega direktorja, ki je skakal s padalom, opremljen z radijskim oddajnikom? Moral se je razumeti na eksplozive in obvladati še druge veščine. V vsem tem so urili Antona Stipaniča (1928), generalnega direktorja Iskre, ki brez dlake na jeziku govori o udbi in tedanjih časih. Kmalu bo izšla njegova avtobiografija, ki z njegovo življenjsko zgodbo pripoveduje o »romantičnih« povojnih časih obveščevalcev, ko so še imeli ideale.

V petek 28-9-2012 je bila v Hitovi Perli 5. skupščina EZTS na kateri so imenovali delovne odbore ter njihove predsednike:

Slovenski mediji, žal, slabo pokrivajo delovanje EZTS, ki po imenovanju v.d. direktorja in štirih odborov ter njihovih predsednikov ter potrditve finančnega načrta za 2012 prehaja v fazo operativnega delovanja.

Ker načrti delovanja EZTS v naslednjih letih v veliki meri uresničuje vizije Foruma za Goriško naprošamo vse Goričane in še posebej člane Foruma za Goriško za sodelovanje s predlogi in pobudami ter podporo članom skupščine EZTS in njenih odborov ter v.d. direktorju Marjanu Pintarju.

Člani odborov so:

1. Odbor za urbanizem in transport

- Tomaž Vuga - predsednik

- Niko Jurca, Blanka Šuler, Giuseppe Zampieri, Gianlica Interbartolo, Alessandro Puhali

2. Izobraževanje in kultura :

- Boris Nemec - predsednik,

- Andrej Malnič( GM), Gvido Bratina( UNG),Daniele Del Bianco, Sandro Fabbro, Giovanni Fraziano

3. Odbor za zdravstvo

- Bernardo Spazzapan - predsednik

- Darko Žiberna (BFD), Alenka Zavrtanik Čelan, Robert Reljič, Renato Degiovanni, Franco Perazza, Marco Gergolet

4. Odbor za energetiko

- Giuseppe Fiannacca – predsednik

- Rajko Leban, Tomaž Slokar, Carlo Fortuna, Enrico Medessi, Roberto Della Torre

Več preberite v prilogi.

Branko Čermelj se že več kot desetletje bori, da bi slovenski oblastniki vsaj na simbolni ravni prepoznali krivice, ki so jih fašisti zakrivili nad mladoletnimi fanti na Primorskem. Vse zaman!!! Slovenski modrec Boris Pahor upravičeno očita Ljublani, da sploh ne razume primorske duše.

Branko Čermelj je na obalstnike vseh slovenskih barv nasloviv ironično zahvalo. Ker jim vse dosedanje slovenske oblasti niso nikoli priznale, da so bili mladi primorski fanje žrtve fašizma in jimniso dali niti simbiličnega priznanja, jim seveda zadnji Janševi varčevalni ukrepi niso tudi nič vzeli. Torej prihranjeno jim je bilo hudo razočaranje.

Letos se je vlada RS prvič po letu 2009 spomnila na 23.8 kot Dan spomina na totalitarizme. Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o kateri smo že veliko pisali na tem portalu.

Tokrat dodajamo samo mnenje bralca iz Mladine 31.8.2012, ki se glasi:

Normalen človek bi se lahko z Evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov le strinjal, če politična kasta tudi tega ne bi na sebi lasten način zapackala, na kar v svojem članku opozarja dr. Repe. Sam bi le na kratko opozoril na dva momenta, ki se po mojem v tej zgodbi premalo poudarjata. Prvi je vezava spominskega dneva na datum pakta Molotov-Ribbentrop. Kje pa je pri tem sporazumu element totalitarizma? Paktu Hitler-Stalin ni botrovala totalitarna, ampak imperialistična zavest. Sovjetski Rusiji niti na misel ni prišlo, da bi se odrekla imperialni ideologiji carske Rusije.